Ozadje pritožbe

1. Junija 2023 je novinar pritožnik pisal Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in zahteval dostop do spisov treh preiskav uslužbencev institucij EU. Te preiskave so bile v letnem poročilu urada OLAF za leto 2022 opisane kot zaključeni ali zaključeni primeri. V letnem poročilu so ti primeri navedeni kot „lažna delovna mesta“, „večkratni akreditirani parlamentarni pomočniki“ ter „družinske vezi in navzkrižje interesov“[1].  

2. Urad OLAF je odgovoril, da glede na informacije, ki jih je imel, postopki, ki so jih pristojni organi vodili po končnem poročilu in priporočilih urada OLAF, še vedno potekajo. Na podlagi tega je OLAF menil, da bi razkritje zahtevanih dokumentov oslabilo varstvo namena njegovih preiskav [2]. Urad OLAF je tudi trdil, da bi razkritje teh dokumentov resno oslabilo postopek odločanja urada OLAF [3], in sklenil, da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje.

3. Pritožnik je nato z „potrdilno prošnjo“ od urada OLAF zahteval, naj ponovno preuči svoje odločbe o zavrnitvi dostopa do teh dokumentov.

4. Urad OLAF je avgusta 2023 vztrajal pri svojem stališču, da dokumentov ne more razkriti, saj bi razkritje ogrozilo namen njegovih preiskav. OLAF je tudi izjavil, da bi razkritje zadevnih dokumentov resno oslabilo njegovo odločanje [4] in da dokumenti vsebujejo osebne podatke. OLAF je dejal, da pritožnik ni predložil argumentov, s katerimi bi dokazal potrebo po posredovanju osebnih podatkov za poseben namen v javnem interesu.

5. Pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom urada OLAF, zato se je avgusta 2023 obrnil na varuhinjo človekovih pravic. 

Preiskava

6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, da je urad OLAF zavrnil dostop javnosti do dokumentov v zvezi s tremi zadevnimi preiskavami.

7. Varuhinja človekovih pravic je v dopisu o začetku preiskave urad OLAF pozvala, naj preiskovalni skupini varuha človekovih pravic zagotovi kopije dokumentov, za katere je bilo ugotovljeno, da spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve. Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je v dogovoru z uradom OLAF pregledala le končno poročilo vsakega od treh primerov. Varuhinja človekovih pravic je urad OLAF zaprosila tudi za informacije, ki jih je nedavno prejela od zadevnih organov ali institucij v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi treh preiskav.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

8. Pritožnik je trdil, da glede na resnost zadeve in dejstvo, da so bila vključena znatna javna sredstva, ni bilo upravičeno, da je urad OLAF menil, da so pravice posameznikov, navedenih v poročilu, do zasebnosti pomembnejše od javnega interesa za seznanjenost z dejanji korupcije. Dejal je, da so bile glavne informacije, ki jih je želel pridobiti, identitete in državljanstva vpletenih oseb, za katere je menil, da so razumna zahteva glede na javni denar in zadevna vprašanja. Trdil je tudi, da se široka diskrecijska pravica urada OLAF lahko uporablja, dokler se nadaljnji ukrepi izvajajo v „razumnem časovnem okviru“. Vendar so bile v tem primeru tri preiskave leta 2022 zaključene brez očitnega nadaljnjega ukrepanja.

9. OLAF je zavrnitev razkritja dokumentov utemeljil predvsem z navedbo, da bi njihovo razkritje oslabilo varstvo namena preiskav. V zvezi s tem je urad OLAF navedel, da po mnenju sodišč EU zaščita preiskav urada OLAF zajema tudi njihovo nadaljnje ukrepanje, če se to nadaljnje ukrepanje izvede v razumnem roku.[5] Tako je urad OLAF trdil, da bi lahko odobritev dostopa do takih spisov med nadaljnjimi dejavnostmi, čeprav le delno, ogrozila učinkovito uporabo preiskovalnih spisov s strani organov, odgovornih za tako nadaljnje ukrepanje.

10. OLAF je pritožnika obvestil, da nadaljnje dejavnosti dejansko še vedno potekajo. Natančneje, urad OLAF je pritožnika obvestil o naslednjem:

• Kar zadeva preiskavo, ki jo je urad OLAF imenoval „lažna delovna mesta“ (zadeva urada OLAF OC/2017/1324), je urad OLAF preiskavo zaključil oktobra 2022. Svoje ugotovitve je posredovala Evropskemu parlamentu s priporočili za uvedbo disciplinskih ukrepov in ukrepov izterjave proti zadevnim osebam v skladu s pravili, ki urejajo preiskave urada OLAF [6]. Svoje ugotovitve je skupaj s sodnimi priporočili posredovala tudi dvema državama članicama. Urad OLAF je tudi navedel, da je nedavno prejel informacije, da se je sodni postopek začel v eni od držav članic in še vedno poteka.
• Kar zadeva preiskavo, ki jo je urad OLAF imenoval „Družinske vezi in navzkrižje interesov“ (zadeva urada OLAF OC/2019/0202/A1), je urad OLAF preiskavo zaključil maja 2022. Svoje ugotovitve je sporočila zadevni instituciji s priporočilom za uvedbo disciplinskega postopka. Urad OLAF je menil, da so bili ukrepi, sprejeti za izvedbo priporočila urada OLAF, začeti v razumnem roku, to je en mesec po tem, ko je urad OLAF zadevni instituciji poslal končno poročilo. OLAF je navedel, da ima od te institucije nedavne informacije, da disciplinski postopek še vedno poteka in da je zato treba zaščititi njegovo učinkovitost.
• Kar zadeva preiskavo, ki jo je urad OLAF imenoval „akreditirani parlamentarni pomočniki za več poslancev“ (zadeva urada OLAF OC/2018/0924), je urad OLAF preiskavo zaključil julija 2022. Svoje ugotovitve je sporočila Evropskemu parlamentu s priporočili za uvedbo disciplinskih postopkov in postopkov izterjave. Urad OLAF je tudi navedel, da je od Evropskega parlamenta nedavno prejel informacije, da se še ni odločil o disciplinskem in finančnem nadaljnjem ukrepanju iz utemeljenih razlogov, ki jih ni bilo mogoče razkriti, ne da bi bil ogrožen sam namen preiskave urada OLAF, vključno z morebitnim izidom nadaljnjih postopkov.

Ocena varuha človekovih pravic

11. Kot je urad OLAF navedel v svojem končnem odgovoru pritožniku, je sodna praksa EU vzpostavila splošno domnevo nerazkritja dokumentov iz preiskav urada OLAF na podlagi tega, da bi razkritje ogrozilo namen preiskav. Ta domneva se uporablja za tekoče preiskave in se še naprej uporablja v razumnem obdobju po njihovem zaključku, dokler se pristojni organi ne odločijo, kako bodo ukrepali.

12. Kot so pojasnila sodišča EU, bi namreč odobritev dostopa do spisa zadeve pred (razumnim) rokom, v katerem morajo pristojni organi odločiti o morebitnih nadaljnjih ukrepih, lahko ogrozila učinkovito uporabo preiskovalnega spisa s strani pristojnih organov. Glavni pomislek je, da bi lahko osebe, osumljene nepravilnosti, na podlagi razkritih informacij delovale tako, da bi preprečile pravilno izvajanje različnih postopkov ali preiskav, ki bi jih ti organi lahko začeli [7].

13. Poleg tega so „preiskave urada OLAF in vsi nadaljnji postopki odvisni od sposobnosti informatorjev in prič, da zagotovijo informacije. Zaradi možnosti razkritja njihovih informacij, pojasnil ali predpostavk bi lahko cenzurirali informacije, ki jih predložijo, ali zadržali občutljive informacije, kar bi lahko ogrozilo učinkovitost politike EU na področju boja proti goljufijam [8].

14. V tem primeru je pritožnik, kot je pojasnil urad OLAF, zahteval dostop do spisov preiskav, ki jih je urad OLAF zaključil, vendar so še vedno predmet nadaljnjega ukrepanja pristojnih organov.

15. Varuhinja človekovih pravic po preučitvi zaupnih informacij, ki jih je predložil urad OLAF, potrjuje, da dejavnosti nadaljnjega ukrepanja še potekajo. Urad OLAF je preiskavo teh primerov zaključil maja, julija oziroma oktobra 2022.

16. Ko je urad OLAF odgovoril na zahteve pritožnika, so nadaljnji ukrepi v zvezi s tremi primeri trajali osem, enajst oziroma trinajst mesecev. OLAF je menil, da je to razumen rok. Ocena urada OLAF je potrjena s sodno prakso EU: Sodišče je v sodbi iz leta 2006 menilo, da je obdobje od sedmih do petnajstih mesecev, v katerem se lahko nacionalni organi odločijo, katere ukrepe bodo sprejeli glede na informacije, ki jih je poslal OLAF, razumno.^[9] Na tej podlagi varuh človekovih pravic ugotavlja, da je imel OLAF prav, ko je menil, da nadaljnje dejavnosti v treh obravnavanih primerih še vedno potekajo.

17. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da se je OLAF pri varstvu preiskav v teh treh primerih lahko oprl na splošno domnevo zaupnosti.  

18. Nazadnje, varuhinja človekovih pravic ni ugotovila prevladujočega javnega interesa za razkritje, ki bi prevladal nad javnim interesom za zaščito namena preiskav. V skladu s sodno prakso Unije načelo preglednosti samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev prevladujočega javnega interesa za razkritje dokumentov. Prevladujoči javni interes so lahko samo posebne in posebne upoštevne okoliščine [10].

19. Splošni interes za proaktivno obveščanje javnosti o rezultatih preiskave urada OLAF je treba uravnotežiti s posebnim interesom, ki ga je treba zaščititi, presojanim v času, ko je bila sprejeta izpodbijana odločitev. V tem primeru varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so bile nekatere informacije o preiskavah urada OLAF objavljene v letnem poročilu urada OLAF za leto 2022.

20. Ker je urad OLAF upravičeno zavrnil dostop do teh spisov na podlagi splošne domneve zaupnosti v zvezi z dokumenti, ki se nanašajo na njegove preiskovalne dejavnosti, v okviru te preiskave ni treba oceniti drugih dveh izjem, na kateri se sklicuje urad OLAF (in sicer varstva postopka odločanja urada OLAF ter varstva zasebnosti in integritete posameznika).  

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Urad OLAF v tej zadevi ni ravnal nepravilno.

Pritožnik in urad OLAF bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 17. oktobra 2023

[1] Ustrezni oddelek letnega poročila urada OLAF za leto 2022 je na voljo na: https://ec.europa.eu/olaf-report/2022/preiskovalne dejavnosti/preiskovalni mandat/preiskovanje znotraj EU-institucij_en.html.

[2] V smislu tretje alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN.

[3] V smislu druge alinee člena 4(3) Uredbe 1049/2001.

[4] Sklicujoč se na drugo alineo člena 4(3) Uredbe 1049/2001.

[5] Sodba Splošnega sodišča z dne 26. maja 2016, IMG/Komisija, T-110/15, točka 35, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-110/15&language=EN in z dne 1. septembra 2021, Homoki/Komisija, T-517/19, točka 63, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-517/19

[6] Člen 11 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32013R0883

[7] Glej v opombi 5 navedeno sodbo IMG proti Komisiji, točka 35.

[8] Enako velja tudi za to.

[9] Glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 6. julija 2006 v združenih zadevah Franchet in Byk proti Komisiji, T-391/03 in T-70/04, točka 123, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-391/03&language=en

[10] Sodba Sodišča z dne 21. septembra 2021, Švedska in drugi proti API in Komisiji, združene zadeve C ‑ 514/07 P, C ‑ 528/07 P in C ‑ 532/07 P, točka 156, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-514/07&language=en