- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep Evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi 1668/2001/(SM)OV proti Evropskemu parlamentu
Odločba
Primer 1668/2001/SM/OV - Preiskava uvedena dne Sreda | 05 december 2001 - Odločba z dne Četrtek | 06 marec 2003
Spoštovana gospa M.,
novembra 2001 ste se pri Evropskem varuhu človekovih pravic pritožili zoper Evropski parlament v zvezi z vašim sodelovanjem na javnem natečaju EUR/B/142/98.
Pritožbo sem 5. decembra 2001 posredoval predsedniku Evropskega parlamenta. Parlament je svoje mnenje poslal 12. aprila 2002. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 31. maja 2002.
novembra 2002 sem pisal predsedniku Evropskega parlamenta z zahtevo, da se mi predložijo nekateri dokumenti v zvezi z vašim sodelovanjem na natečaju EUR/B/142/98. Parlament je dokumente poslal 23. januarja 2003.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.
PRITOŽBA
Evropski parlament, Komisija, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij so 28. oktobra 1998 objavili razpis javnega natečaja EUR/B/142/98 za zaposlitev upravnih pomočnikov razreda B5/B4 na področju osebja in upravljanja nepremičnin (UL C 330 A, str. 22). Pritožnik, uradnik razreda C Komisije, je bil sprejet na ta natečaj ter je opravil pisne preizkuse in uspešno opravil preizkuse. Pritožnik je februarja 2001 opravil ustne preizkuse in jih uspešno opravil. S pismom z dne 12. junija 2001 je oddelek Evropskega parlamenta za natečaje pritožnika obvestil, da se je izbirna komisija po preverjanju rezultatov odločila, da ga ne bo vključila na rezervni seznam. Odločitev je temeljila na dejstvu, da pritožnica ni bila med 95 najboljšimi kandidati, čeprav je na pisnem in ustnem preizkusu uspešno opravila vsaj 60 % vseh točk.
Z dopisom z dne 21. junija 2001 je pritožnik zahteval, da ga predsednik natečajne komisije obvesti o oceni pri vsakem testu. Z dopisom z dne 17. julija 2001 je vodja oddelka za konkurenco pritožnika obvestil o teh ocenah. Z dopisom z dne 20. julija 2001 je pritožnica zahtevala, da predsednik natečajne komisije pregleda test 1.e), razumevanje besedila, napisanega v drugem jeziku, ki ga je izbrala kandidatka (nizozemščina), in jo obvesti o oceni 95. kandidatke na ožjem seznamu. Pritožnica poudarja, da je hodila v šolo v nizozemščini in ves čas svoje poklicne poti prakticirala nizozemščino. Oddelek za kadrovske zadeve Evropskega parlamenta je z dopisom z dne 31. julija 2001 obvestil tožečo stranko, da je bila njena zahteva za pregled zavrnjena z utemeljitvijo, da lahko preizkuse opravijo samo kandidati, ki niso uspešno opravili preizkusa. Prav tako je bila obveščena, da je 95. kandidatka na ožjem seznamu dosegla 158,11 od 220 točk.
Pritožnica, ki je dosegla 152,93 od 220 točk, se je nato 30. avgusta 2001 pritožila pri varuhu človekovih pravic in ga prosila, naj ji pomaga pridobiti pregled njenega testa 1.e), v katerem je dosegla 12 od 20 točk, saj je menila, da je razlika med njo in zadnjo uspešno kandidatko na ožjem seznamu le 5,18 točk. Ta pritožba (1287/2001/SM) je bila zavrnjena na podlagi člena 195 Pogodbe ES, ker pritožnik ni predložil dovolj podpornih dokazov. Pritožnik je nato 15. novembra 2001 vložil novo pritožbo, na podlagi katere se je varuh človekovih pravic odločil začeti preiskavo.
Pritožnik je v tej pritožbi trdil, 1) da izjava Parlamenta v pismu pritožniku z dne 31. julija 2001, da lahko razmisli o pregledu pisnih preizkusov, če kandidat ni dosegel najmanjšega števila točk, vendar tega ne bo storil, če je kandidat dosegel ocene, višje od najmanjšega števila točk, ne spoštuje načela enakega obravnavanja, 2) da je morala izbirna komisija pri ocenjevanju preizkusa 1.e narediti korektivne napake, ker je njegovo znanje nizozemščine - ki je drugi jezik, izbran za zadevni natečaj - odlično, pri čemer bi morala pri preizkusu 1.e doseči oceno, višjo od 12/20. Pritožnik je zato trdil, da bi moral Parlament pregledati njen test.
Poizvedba
Mnenje Evropskega parlamentaParlament je v zvezi s prvo trditvijo navedel, da sta vse pisne preizkuse popravila dva neodvisna korektorja. V primeru razlik med korektorjema natečajna komisija teste predloži tretjemu ali četrtemu korektorju. Kandidati, ki ne uspejo in lahko trdijo, da obstaja akt, ki negativno vpliva na njihove interese, so takoj obveščeni o neuspehu in doseženih ocenah.
Pregled zahtev za ponovno preučitev s strani neuspešnih kandidatov, ki ga opravi organ za imenovanja, je omejen na nadzor nad ocenami natečajne komisije in preverjanje, ali so bila očitno kršena pravila, ki se uporabljajo za delo natečajnih komisij. Podrobna ponovna preučitev z novo oceno ni mogoča, saj bi bilo to v nasprotju z načelom enakega obravnavanja kandidatov.
Zaradi zaupnosti postopka in da se zagotovi anonimnost pri popravku preizkusov, imajo kandidati dostop do ocen vsakega preizkusa le, če teh preizkusov niso uspešno opravili. Kandidati, ki so uspešno opravili vse pisne preizkuse, vendar niso vključeni na rezervni seznam, lahko na zahtevo pridobijo dostop do svojih ocen na vsakem preizkusu le, če je rezervni seznam sprejet. Te informacije so bile pritožniku sporočene z dopisom z dne 17. julija 2001.
Parlament trdi, da je njegov pristop v skladu z ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero bi sporočanje elementov v zvezi z oceno - osebja ali primerjalne narave - kandidatov, ki presega sporočanje ocen, doseženih na različnih preizkusih, kršilo načelo neodvisnosti natečajnih komisij in objektivnosti njihovega dela (1).
Organ za imenovanja pred sprejetjem rezervnega seznama po uradni dolžnosti preveri, ali je natečajna komisija upoštevala pravila o svojem delu, pri čemer upošteva obrazloženo poročilo natečajne komisije. Organ za imenovanja torej izvaja nadzor v enakih mejah kot na zahtevo neuspešnega kandidata. Načelo enakega obravnavanja ni kršeno.
Kar zadeva drugo trditev, je organ za imenovanja v skladu z zgoraj opisanimi pravili preveril, ali je natečajna komisija pravilno uporabila pravila o svojem delu ter ali sta bili ocena in končno poročilo, ki ju je predložila natečajna komisija, skladni. Organ za imenovanja po tem preverjanju v končnem poročilu natečajne komisije ni ugotovil znatne vrzeli med ocenami, ki so jih dodelili popravljavci, in odločitvijo.
Kar zadeva morebitne napake natečajne komisije, organ za imenovanja ne more preveriti same ocene natečajne komisije. Organ za imenovanja se mora omejiti na preverjanje, ali je natečajna komisija upoštevala veljavna pravila in določena merila.
Organ za imenovanja je lahko preveril, ali sta dva korektorja neodvisno popravila test 1.e), ali sta njuni oceni skladni in ali je izbirna komisija potrdila ti oceni, ko je sprejela odločitev o oceni pritožnika. Zato ni mogoče dodatno nadzorovati ocenjevanja natečajne komisije, ne da bi se s tem postavilo pod vprašaj načelo neodvisnosti natečajnih komisij. Če bi to storili za enega kandidata, bi bilo poleg tega kršeno načelo enakega obravnavanja kandidatov.
Pripombe pritožnikaPritožnik je vztrajal pri svoji pritožbi in podal naslednje pripombe.
V zvezi z drugo trditvijo pritožnica trdi, da bi morala pri preučevanju njenega grobega osnutka z izpita iz testa 1e po njenem mnenju dobiti boljšo oceno od 12/20. Pritožnica tudi poudarja, da je na ustnem izpitu na natečaju dosegla oceno 19/20, in na svoje presenečenje ugotavlja, da obstaja precejšnja vrzel med ustnim in pisnim preizkusom v njenem drugem jeziku.
V zvezi s svojim zahtevkom za pregled njenega testa pritožnica poudarja, da naj del testa 1 e) z več možnimi odgovori ne bi bil ročno popravljen in da bi morala biti upravičena do ponovne ocene njenega testa. Pritožnik navaja tudi, da se ne strinja s Parlamentom, da bi tak pregled kršil načelo neodvisnosti dela natečajne komisije in da bi slednja kršila načelo enakega obravnavanja.
Pritožnica je nazadnje poudarila, da je sodelovala na natečaju Komisije COM/B/2/01 in da je bila uvrščena na seznam 300 uspešnih kandidatov prvega izbora. To potrjuje njeno zamisel, da je bilo pri drugem jezikovnem testu natečaja EUR/B/142/98 nekaj narobe.
Nadaljnje poizvedbePo oceni mnenja Parlamenta in pripomb pritožnika je varuh človekovih pravic menil, da so potrebne nadaljnje preiskave. Zato je 26. novembra 2002 pisal Parlamentu in zahteval, da se mu predložijo ti dokumenti:
(1) besedilo in vprašanja testa 1. e) natečaja EUR/B/142/98.
(2) popravljen dokument o pregledu pritožnika v zvezi z zgornjim preskusom.
(3) korekcijska merila in mrežo pravilnih odgovorov za zgoraj navedeni preskus.
(4) ocenjevalni list natečajne komisije za pritožnikov izpitni list.
Parlament je odgovoril 23. januarja 2003 in varuhu človekovih pravic dal na voljo zahtevane dokumente.
Ugotovilo je, da se pravila o dostopu kandidatov do njihovih spisov po ocenjevanju, sprejeta 4. oktobra 2001, uporabljajo samo za natečaje, katerih natečajne komisije so bile ustanovljene po 1. januarju 2001. Šele po sprejetju teh pravil so natečajne komisije, ustanovljene po 1. januarju 2001, prejele navodila v zvezi z zahtevo, da morajo za vsak test in vsakega kandidata pripraviti ocenjevalni list, ki odraža oceno celotne natečajne komisije zadevnega testa. Ti ocenjevalni listi, ki jih pripravi natečajna komisija in podpiše njen predsednik, se nato pošljejo vsem kandidatom, ki zahtevajo dostop do svojih označenih skript.
Kot je Evropski parlament že obvestil varuha človekovih pravic v pismu z dne 17. aprila 2001 v zvezi s pritožbami 457/99/IP, 610/99/IP, 1000/99/IP in 25/2000/IP, dokumentacija kandidatov na natečajih, ki so potekali pred izvajanjem teh pravil, vsebuje le povzetek mnenja natečajne komisije, tj. skupno oceno, skupaj z izvirnimi testnimi dokumenti, ki so jih predložili kandidati.
ODLOČBA
1 Domnevna kršitev načela enakega obravnavanja1.1 Pritožnik je trdil, da izjava Parlamenta v pismu z dne 31. julija 2001, naslovljenem na pritožnika, da lahko razmisli o ponovnem pregledu pisnih preizkusov, če kandidat ni dosegel najmanjšega števila točk, vendar tega ne bo storil, če je kandidat dosegel ocene, višje od najmanjšega števila točk, krši načelo enakega obravnavanja.
1.2 Parlament je navedel, da organ za imenovanja pred sprejetjem rezervnega seznama po uradni dolžnosti preveri, ali je natečajna komisija spoštovala pravila o svojem delu, pri čemer upošteva obrazloženo poročilo natečajne komisije. Organ za imenovanja torej izvaja nadzor v enakih mejah kot na zahtevo neuspešnega kandidata. Načelo enakega obravnavanja ni kršeno.
1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je načelo enakega obravnavanja, določeno v členu 5(3) Kadrovskih predpisov, splošno pravilo, ki je del prava, ki se uporablja za javne uslužbence Skupnosti. Do diskriminacije, ki je v nasprotju s tem pravilom, pride, kadar se enaki ali primerljivi položaji obravnavajo različno in diskriminacija ni objektivno utemeljena.
1.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Evropski parlament pojasnil, da izvaja enako stopnjo preverjanja ocen neuspešnih kandidatov in tistih, ki so uspešno opravili pisne preizkuse, ter da se edina razlika nanaša na čas preverjanja. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da je bilo pismo Evropskega parlamenta pritožniku z dne 31. julija 2001 zavajajoče. Vendar preiskava varuhinje človekovih pravic ni razkrila, da je Evropski parlament kršil načelo enakega obravnavanja. Varuh zato ne ugotavlja nepravilnosti Evropskega parlamenta v zvezi s trditvijo pritožnika.
2 Domnevne napake pri popravkih v zvezi s pritožnikovim preskusom 1.e)2.1 Pritožnik je trdil, da je natečajna komisija pri ocenjevanju testa 1.e) storila napake pri popravku, ker je njeno znanje nizozemščine - ki je drugi jezik, izbran za zadevni natečaj - odlično, pri čemer bi morala pri testu 1.e doseči oceno, višjo od 12/20. Pritožnik je zato trdil, da bi moral Parlament pregledati njen test.
2.2 Parlament je navedel, da organ za imenovanja po preverjanju ni ugotovil znatne vrzeli med ocenami, ki so jih dodelili korektorji, in odločitvijo v končnem poročilu natečajne komisije. Organ za imenovanja ne more preveriti same ocene natečajne komisije. Organ za imenovanja se mora omejiti na preverjanje, ali je natečajna komisija upoštevala veljavna pravila in določena merila.
2.3 Varuh ugotavlja, da je bil pisni preizkus 1.e) namenjen oceni razumevanja besedila, napisanega v drugem jeziku, in sposobnosti pisanja v tem jeziku. Preskus, ki je bil skupaj ocenjen na 20 točk, je bil razdeljen na dva dela, in sicer na prvi del z osmimi vprašanji izbirnega tipa (največ osem točk) in drugi del z devetim vprašanjem s kratkim pisnim odgovorom z največ 100/150 besedami na vprašanje o varnosti hrane (največ 12 točk). Pritožnik je dosegel 8/8 pri prvem delu in 12/20 pri celotnem testu 1.e).
2.4 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se v zvezi z delom testa, ki vključuje pisni odgovor, zdi, da ni na voljo nobene ocene natečajne komisije, razen skupne ocene 12/20 za celoten test. To pomeni, da bi morala biti pritožnikova ocena za odgovor na vprašanje 9 presenetljivo nizka. Razlog za to se zdi težko ugotoviti, saj natečajna komisija ni pripravila nobene pisne ocene v zvezi z oceno pritožnikovega odgovora. Varuhinja človekovih pravic meni, da je neobstoj take ocene v tem primeru obžalovanja vreden in obžalovanja vreden, saj nedvomno vpliva na zaupanje v metodo ocenjevanja, ki jo je uporabila natečajna komisija. Poleg tega je nemogoče v celoti obravnavati pritožnikovo trditev.
2.5 Ker morajo natečajne komisije v skladu z novimi pravili Parlamenta zdaj pripraviti ocenjevalni list, ki odraža njihovo oceno, se zdi, da bi se bilo treba podobnim težavam v prihodnosti izogniti. Ker je natečaj zaključen in je zadevna natečajna komisija končala svoje delo ter je bila razpuščena, se nadaljnje preiskave pritožnikovega zahtevka ne zdijo koristne.
3 Sklepna ugotovitevNa podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da v Parlamentu ni bilo nepravilnosti. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.
O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropskega parlamenta.
S spoštovanjem,
Jacob SÖDERMAN
(1) C-245/95 P, Parlament proti Innamoratiju, Recueil 1996, str. I-3423, točke 23 do 31; T-157/96, Affatato proti Komisiji, ZOdl. JU 1998, str. II-97, točke 33–35.