Spoštovana gospa S.
Spoštovani gospod P.,

novembra 2001 ste se v imenu portugalskega združenja "Movimento pró informação sobre o aterro sanitário do oeste" (MPIASO) pritožili pri evropskem varuhu človekovih pravic. Vaša pritožba je bila vložena zoper Evropsko komisijo in se je nanašala na odločitev Komisije, da financira gradnjo odlagališča na Portugalskem, Aterro sanitario do Oeste (ASO), pod pogoji iz Evropskega kohezijskega sklada (1) (EKS).

januarja 2002 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Evropska komisija je 8. maja 2002 poslala portugalsko različico svojega mnenja. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 26. junija 2002. julija 2002 sem se odločil, da je treba opraviti nadaljnje preiskave, zato sem Komisijo zaprosil za drugo mnenje. Drugo mnenje Komisije sem prejel 12. novembra 2002 in vam ga posredoval za pripombe. novembra 2002 ste poslali svoje pripombe.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Komisija je v okviru sklada ECF financirala projekt za gradnjo odlagališča v portugalski regiji Oeste. Po mnenju pritožnikov bi moral biti zadevni projekt predmet presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 85/337/EGS [2]. Vendar se zdi, da je Komisija svojo odločitev o financiranju projekta sprejela izključno na podlagi informacij, ki so jih predložili portugalski organi.

Pritožniki so v pritožbi varuhu človekovih pravic trdili, da Komisija ni ustrezno upoštevala vpliva na okolje, preden se je odločila, da bo gradnjo „Aterro sanitário de Oeste“ na Portugalskem financirala iz Kohezijskega sklada.

Poizvedba

Mnenje Evropske komisije

Pritožba je bila posredovana Komisiji v mnenje, ki ga je mogoče povzeti na naslednji način:

Komisija se je z odločbo C(98)2270 z dne 24. julija 1998 strinjala, da bo v okviru ECF financirala projekt gradnje odlagališča v regiji Oeste na Portugalskem.

Portugalski organi so 7. junija 2000 zaprosili Komisijo, naj spremeni zgoraj navedeno odločbo s povečanjem financiranja.

Portugalska odvetniška pisarna je 5. julija 2000 v imenu združenja MPIASO pri Evropski komisiji vložila pritožbo v zvezi z zadevnim projektom. Pritožniki v tej zadevi so člani združenja MPIASO. Pritožba, vložena pri Komisiji, evidentirana pod številko 2000/4668, se je nanašala na domnevno kršitev okoljskega prava Evropske skupnosti s strani portugalskih organov. Po navedbah pritožnikov portugalski organi pred izdajo dovoljenja za gradnjo odlagališča niso izvedli presoje vplivov na okolje.

Glede na pritožbo 2000/4668 je Komisija menila, da je primerno odložiti odločitev na zahtevo portugalskih organov z dne 7. junija 2000, dokler se ne opravi končna ocena pritožnikovih trditev.

Službe Generalnega direktorata Komisije za okolje (GD ENV.) so 6. oktobra 2000 od portugalskih organov zahtevale informacije o zadevi. Portugalski organi so 11. decembra 2000 poslali informacije, ki jih je zahtevala Komisija.

Komisija je poudarila, da je zadevni projekt vključen v Prilogo II k Direktivi 85/337. Zato je med tistimi, za katere je treba opraviti presojo vplivov na okolje, kadar države članice menijo, da to zahtevajo njihove značilnosti. Portugalski organi so izvedli študije o učinkih projekta. Glede na rezultate teh študij se je izkazalo, da projekt ni bil dovzeten za pomembne vplive na okolje. Na podlagi informacij, ki so jih prejeli pritožniki in nacionalni organi, je Komisija predhodno ugotovila, da portugalski organi niso kršili prava Skupnosti. Komisija je zato 15. maja 2001 obvestila pritožnike o svoji nameri, da zaključi primer, in jih pozvala, naj predložijo pripombe in morebitne nove elemente v enem mesecu od prejema dopisa, če tako želijo. Pritožniki so izpodbijali predhodno odločitev Komisije o zaključku zadeve in Komisiji posredovali rezultate nekaterih znanstvenih študij, ki so bile po njihovem mnenju v nasprotju z informacijami, ki so jih predložili portugalski organi. Komisija je 26. oktobra 2001 po natančni preučitvi pripomb pritožnikov na portugalske organe naslovila novo zahtevo za informacije, ti pa so odgovorili 3. decembra 2001 (3).

V zvezi z zahtevo portugalskih organov z dne 7. junija 2000 je Komisija 5. septembra 2001 sprejela odločbo (Odločba C(01)2104). Dogovorila se je o spremembi odločbe z dne 24. julija 1998 in povečanju financiranja v višini 13.857.604 EUR. Poleg tega se je Komisija strinjala, da bo sprostila sredstva za drugo fazo projekta.

Komisija je prav tako komentirala pripombe pritožnikov v zvezi z odgovori institucij z dne 23. oktobra 2001 dvema različnima pošiljateljema. P., član združenja MPIASO, je z dopisom z dne 10. oktobra 2001 Komisijo zaprosil, naj ga obvesti, ali se je Komisija odločila zaključiti zadevo 2000/4668 in financirati drugo fazo projekta, kot so poročali portugalski mediji. Komisija je v odgovoru z dne 23. oktobra 2001 g. P. obvestila, da se zadeva še preiskuje in da so bila sredstva za drugo fazo projekta sproščena. Po mnenju pritožnikov je ta odgovor v nasprotju z odgovorom GD ENV na dopis, ki ga je 5. septembra 2001 poslal gospod P., nekdanji sekretar Junta de Freguesia de Vilar. P. je v svojem dopisu izpodbijal predhodni sklep Komisije o zaključku zadeve 2000/4668. Komisija je poudarila, da so njene službe izjavile le, da bodo preučile njegove pripombe, ne da bi zavzele kakršno koli stališče o pravnem vidiku zadeve.

Komisija je poudarila, da odgovori in informacije, posredovani pošiljateljem, niso bili protislovni.

Komisija je kot zadnjo pripombo poudarila, da bi negradnja nadomestnega objekta za skladiščenje pomenila vzdrževanje devetih neuradnih odlagališč, kar bi posledično pomenilo kršitev okoljske zakonodaje Skupnosti.

Pripombe pritožnikov

Pritožniki so v svojih pripombah v bistvu vztrajali pri svoji pritožbi.

Poudarili so tudi, da Komisija ni pojasnila, zakaj se je 5. septembra 2001, ko je bila pritožba 2000/46 še v postopku preiskave, odločila sprostiti sredstva za drugo fazo projekta. Pritožniki so se spraševali, zakaj se Komisiji pred odločitvijo o zahtevi ni zdelo primerneje počakati do zaključka zadeve, tudi ob upoštevanju dejstva, da je bil to prvi pristop institucije.

Poleg tega so poudarili, da je bila odločitev o nakupu zemljišča za gradnjo ASO sprejeta pred izvedbo študij o vplivih projekta na okolje in da je pri odločitvi sodeloval le del občin, vključenih v projekt.

Nadaljnje poizvedbe

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Evropski varuh človekovih pravic je 29. julija 2002 prosil Komisijo, naj pojasni, zakaj se je 5. septembra 2001 odločila sprostiti dodatna sredstva za gradnjo odlagališča Aterro sanitario do Oeste na Portugalskem, čeprav je bila pritožba 2000/4668 še vedno predmet preiskave.

Drugo mnenje Komisije

Komisija je v drugem mnenju navedla naslednje pripombe:

Finančni vidiki zadeve:

Komisija je poudarila, da dejstvo, da obravnava pritožbo v zvezi s projektom, ni zadosten razlog za blokiranje ali zavrnitev financiranja. Projekti, ki vključujejo okoljske vidike, so zelo pogosto predmet pritožb, preiskave v teh primerih pa lahko zahtevajo dolgotrajne preiskave. Če bi Komisija blokirala ali zavrnila financiranje projekta vsakič, ko bi bila vložena pritožba v zvezi z zadevnim projektom, bi bil cilj sklada ECF močno ogrožen.

Poleg tega je Komisija opozorila, da v skladu s členom 24 Uredbe 2082/93 (4) „če se zdi, da dejavnost ali ukrepi ne upravičujejo niti dela niti celotne dodeljene pomoči, Komisija ustrezno preuči primer v okviru partnerstva in zlasti zahteva, da država članica ali organi, ki jih je Komisija imenovala za izvajanje dejavnosti, predložijo svoje pripombe ( ).

Po tem pregledu lahko Komisija zmanjša ali začasno ustavi pomoč v zvezi z zadevno dejavnostjo ali ukrepom, če pregled odkrije nepravilnost ali pomembno spremembo, ki vpliva na naravo, za katero ni bila zahtevana odobritev Komisije. ( )"

Komisija je na podlagi analize informacij, ki so jih predložile stranke, udeležene v tej zadevi, ugotovila, da portugalski organi niso kršili prava Skupnosti. Zato ni bilo nobenega razloga, da ne bi odločili o zahtevi, ki so jo portugalski organi predložili 7. junija 2000.

Okoljski vidiki zadeve:

Komisija se je sklicevala na svoje prvo mnenje. Poleg tega je institucija opozorila, da morajo v primeru projektov iz Priloge II k Direktivi 85/337/EGS države članice preveriti, ali je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Kljub temu je Komisija portugalskim organom posredovala pripombe pritožnika o domnevnem neskladju med rezultati študij, ki so jih zahtevali nacionalni organi, in rezultati študij, ki so jih predložili pritožniki sami. Poudarili so, da ni bistvenih razlik med rezultati, pridobljenimi z različnimi študijami.

Službe Komisije so izvedle tudi poglobljeno analizo študij, ki so jih predložili pritožniki. Na podlagi teh rezultatov Komisija ni mogla sklepati, da so portugalski organi prekoračili svoja diskrecijska pooblastila na podlagi Direktive 85/337/EGS.

Domnevne nepravilnosti v zvezi z nakupom zemljišča za gradnjo ASO

Tega vidika ne more obravnavati Komisija, ki ima le obveznost, da projekt analizira glede na pravo Skupnosti.

Komisija je na koncu navedla, da je 10. oktobra 2000 pritožnika v zadevi 2000/4668 obvestila o svoji nameri, da zadevo zaključi. Izvod tega dopisa, v katerem je Komisija podrobno obrazložila svojo odločitev, je bil posredovan varuhu človekovih pravic.

Druge pripombe pritožnikov

Pritožniki so ponovno opozorili na domnevno neskladje med vsebino odgovorov Komisije g. Pereiri Azevedu in g. P.

V zvezi s trditvijo Komisije, da dejstvo, da Komisija obravnava pritožbo v zvezi s projektom, ni zadosten razlog za blokiranje ali zavrnitev financiranja, so se pritožniki strinjali s tem načelom. Vendar so poudarili, da dejstvo, da je Komisija začasno prekinila financiranje, dokazuje, da je menila, da je pri projektu prišlo do nepravilnosti ali bistvene spremembe, ki je vplivala na njegovo naravo. Komisija ne bi smela spremeniti svojega stališča.

V zvezi z naravo projekta in vlogo, ki jo je imela Komisija v zadevi, so pritožniki vztrajali pri svoji pritožbi.

ODLOČBA

Uvodne ugotovitve

Da bi se izognili nesporazumom, je treba opozoriti, da člen 195 Pogodbe ES pooblašča Evropskega varuha človekovih pravic, da preiskuje morebitne primere nepravilnosti samo pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti. Statut evropskega varuha človekovih pravic (5) izrecno določa, da zoper nobenega drugega organa ali osebe ni mogoče vložiti pritožbe pri varuhu človekovih pravic.

Preiskave varuhinje človekovih pravic v zvezi s pritožbo so bile zato usmerjene v preučitev, ali je pri dejavnostih Evropske komisije prišlo do nepravilnosti.

1 Odločitev Komisije za financiranje projekta

1.1 Pritožniki so trdili, da Komisija ni ustrezno upoštevala vpliva na okolje, preden se je odločila, da bo gradnjo "Aterro sanitário de Oeste" na Portugalskem financirala iz Kohezijskega sklada.

1.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da je zadevni projekt vključen v Prilogo II k Direktivi 85/337. Zato je med tistimi, za katere je treba opraviti presojo vplivov na okolje, kadar države članice menijo, da to zahtevajo njihove značilnosti. Portugalski organi so izvedli študije o učinkih projekta. Glede na rezultate teh študij se je zdelo, da projekt verjetno ne bo pomembno vplival na okolje. Komisija se je zato strinjala z zahtevo portugalskih organov in se odločila za financiranje projekta.

1.3 Člen 8 Uredbe Sveta št. 1164/94 o ustanovitvi Evropskega kohezijskega sklada določa, da se projekti financirajo "v skladu z določbami pogodb, instrumenti, sprejetimi na njihovi podlagi, in politikami Skupnosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varstvo okolja (...)". To Komisijo obvezuje, da pri financiranju v okviru Evropskega kohezijskega sklada med drugim upošteva okoljsko zakonodajo Skupnosti.

1.4 Varuh meni, da na podlagi opravljenih preiskav ni dokazov, da je Komisija prekoračila svojo diskrecijsko pravico ali kršila pravila, ki jo zavezujejo pri odločanju o financiranju projektov.

Zdi se, da Komisija v zvezi s tem vidikom zadeve ni ravnala nepravilno.

2 Odločitev Komisije, da sprosti sredstva za drugo fazo projekta

2.1 V svojih prvih pripombah so pritožniki poudarili, da Komisija ni pojasnila, zakaj se je 5. septembra 2001, ko je bila pritožba 2000/46 še v postopku preiskave, odločila sprostiti sredstva za drugo fazo projekta. Pritožniki so se spraševali, zakaj se Komisiji pred odločitvijo o zahtevi ni zdelo primerneje počakati do zaključka zadeve, tudi ob upoštevanju dejstva, da je bil to prvi pristop institucije.

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo zaprosila za drugo mnenje o tej točki.

2.2 Komisija navaja, da dejstvo, da obravnava pritožbo v zvezi s projektom, ni zadosten razlog za blokiranje ali zavrnitev financiranja. Če bi Komisija blokirala ali zavrnila financiranje projekta vsakič, ko bi bila vložena pritožba v zvezi z zadevnim projektom, bi bil cilj Evropskega kohezijskega sklada močno ogrožen. Poleg tega lahko Komisija v skladu s členom 24 Uredbe 2082/93 zmanjša ali začasno ustavi pomoč v zvezi z zadevno dejavnostjo ali ukrepom, če se odkrije nepravilnost ali bistvena sprememba, ki vpliva na naravo, za katero ni bila zaprošena odobritev Komisije.

2.3 Na podlagi navedenega se zdi, da ni dokazov, da je Komisija prekoračila svoja pravna pooblastila, ko se je odločila sprostiti sredstva za drugo fazo projekta. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da Komisija v zvezi s tem vidikom zadeve ni storila nepravilnosti.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

 

Jacob SÖDERMAN

---

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada, UL L 130, 25.5.1994, str. 1–13.

(2) Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40–48).

(3) Ko so službe Komisije posredovale svoje mnenje, so proučile dodatne informacije, ki so jih predložili portugalski nacionalni organi.

(4) Uredba Sveta (EGS) št. 2082/93 z dne 20. julija 1993 o spremembi Uredbe (EGS) št. 4253/88 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede usklajevanja dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov, objavljena v UL L 193 z dne 31. julija 1993, str. 20–33.

(5) Sklep Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic