Spoštovani g.

17. avgusta 2001 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo v zvezi s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 2027/97 z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč.

Dne 11. oktobra 2001 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 10. januarja 2002, jaz pa sem vam ga posredoval s pozivom k predložitvi pripomb. marca, 2. aprila 2002 in 17. junija 2002 sem prejel vaše pripombe.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so dejstva, na katerih temelji njegova pritožba, naslednja:

Uredba Sveta št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč je bila sprejeta 9. oktobra 1997 in objavljena 17. oktobra 1997 (1). Namen uredbe je uvesti spremenjeno različico Varšavske konvencije za letalske prevoznike Skupnosti za ves prevoz potnikov in dodati določbe za takojšnja predplačila oškodovancem v nesrečah ter nove zahteve glede informacij.

Člen 7 Uredbe določa, da Komisija najpozneje dve leti po začetku njene veljavnosti pripravi poročilo o uporabi Uredbe, ki upošteva gospodarski razvoj in razvoj mednarodnih forumov. Poročilu se lahko priložijo predlogi za revizijo Uredbe.

Pritožnik trdi, da Komisija ni pripravila takega poročila.

Pritožnik priznava, da je Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) opravila pregled Varšavske konvencije o odgovornosti letalskih prevoznikov in da je bila navedena uredba začasni ukrep, dokler pregled ICAO ni bil končan. Rezultat tega pregleda je bila nova konvencija: Montrealska konvencija z dne 28. maja 1999.

Pritožnik tudi priznava, da mora Svet pregledati Uredbo 2027/97 in da bi morala Komisija predlagati spremembe te uredbe, namenjene uskladitvi pravil, ki se uporabljajo za prevoznike Skupnosti, z Montrealsko konvencijo, ko bo začela veljati.

Vendar pritožnik poudarja, da ti ukrepi ne morejo nadomestiti zahteve iz člena 7 Uredbe, da mora Komisija poročati o uporabi obstoječe uredbe. Trdi, da so predlogi Komisije za uredbo o spremembi smrtno pomanjkljivi, saj ne upoštevajo razvoja dogodkov v državah članicah, zlasti sodbe angleškega višjega sodišča z dne 21. aprila 1999 o združljivosti zadevne uredbe s predhodnimi obveznostmi držav članic do držav nečlanic, ki so pogodbenice Varšavske konvencije.

Poizvedba

Če povzamemo, Komisija navaja naslednje:

Varšavska konvencija iz leta 1929 in poznejši protokoli so omejili odgovornost letalskih prevoznikov na zelo skromne zneske in jim dali močne ugovore proti zahtevkom nad temi mejami. Zato ni ustrezno zaščitila potnikov. Ker ni bilo takojšnje možnosti za obnovitev varšavskega sistema, je Komisija predlagala Uredbo 2027/97 o uvedbi sodobne ureditve odgovornosti za smrt in poškodbe, Svet pa jo je sprejel. Obravnaval je tudi zadeve v zvezi z zavarovanjem in obveščanjem potnikov o pogojih glede odgovornosti prevoznikov Skupnosti in prevoznikov, ki niso prevozniki Skupnosti. Vendar, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah, je Svet menil, da je dolgoročno bolj zaželena popolna revizija varšavskega sistema, da bi imeli enotna pravila na mednarodni ravni. Uredba je bila zato začasni ukrep, ki ga je bilo treba ponovno preučiti po pregledu Varšavske konvencije. To stališče je bilo izraženo tudi v členu 7, ki je Komisijo pozval, naj pri pripravi poročila upošteva razvoj mednarodnih forumov.

Manj kot dve leti po sprejetju navedene uredbe je bil izpogajan nov mednarodni sporazum, in sicer Montrealska konvencija. Države članice in Skupnost so jo podpisale maja 1999 in bi jo morale dokončno ratificirati do konca leta 2002. Zato so sprejele jasno in zavestno politično odločitev, da bodo pravila Montrealske konvencije na svojih področjih pristojnosti uporabljale za mednarodni prevoz, ki ga opravljajo prevozniki Skupnosti.

Skupnost mora nato spremeniti Uredbo 2027/97, da bi jo uskladila z montrealskimi pravili, namesto da bi jo revidirala na podlagi njene uporabe v dveh letih. Komisija je zato predlagala uredbo o spremembi, katere glavni cilj je bil uvesti Montrealska pravila o odgovornosti prevoznikov Skupnosti za mednarodni in notranji prevoz. Ta nova pravila ne bi zajemala le odgovornosti za smrt in poškodbe, temveč tudi za zamude in neustrezno ravnanje s prtljago. Dodatno bi se okrepile zahteve glede obveščanja potnikov. Sprejetje te uredbe o spremembi je skoraj končano, saj je Parlament zaključil prvo obravnavo in je Svet dosegel politični dogovor o skupnem stališču, ki bo kmalu sprejeto.

V zvezi s trditvijo pritožnika Komisija ne zanika, da poročilo ni bilo pripravljeno. Trdi, da ni kriva nepravilnosti, ker ni pripravila tega poročila, saj je mednarodni razvoj odstranil glavni razlog za poročanje o uporabi Uredbe. Trdi, da Komisija v svojem predlogu uredbe o spremembi v celoti opisuje ta razvoj. Komisija nadalje navaja, da ni menila, da je bilo njeno stališče „maščobno napačno“, kot je opisal pritožnik, ali da je bilo sploh napačno, ker ni poročala o uporabi Uredbe 2027/97. Trdi, da pritožnik ni zastavil nobenih pomembnih vprašanj, na katera bi morala Komisija odgovoriti v poročilu pred svojim predlogom. Komisija zlasti meni, da sodba angleškega višjega sodišča ni stvar, o kateri bi bilo vredno poročati. Nepravilno bi bilo odlašati z izvajanjem pravil Montrealske konvencije, kar bi letalskim potnikom prineslo resnične koristi s predložitvijo poročila, ki je v veliki meri izgubilo svoj namen, in posvetovanjem o njem.

Pritožnik v svojih pripombah na kratko navaja naslednje:

Potrebe po poročilu o uporabi obstoječe uredbe v državah članicah ne nadomeščajo predlogi za uskladitev prihodnje zakonodaje, ki ni povezana s Konvencijo, z Montrealsko konvencijo.

Komisija ni navedla, katere informacije bi lahko bile vključene v manjkajoče poročilo, in ni mogla dokazati, da je katera koli od pritožnikovih predlaganih tem nepomembna.

Manjkajoče poročilo bi razkrilo stališča Komisije o skladnosti z Dunajsko konvencijo in pomen sodbe angleškega višjega sodišča, ki bi ju morala upoštevati Evropski parlament in Svet. Pritožnik zaključuje z navedbo, da manjkajoče poročilo ostaja bistveno za zakonodajni postopek.

S pismom z dne 16. junija 2002 je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da je bila uredba o spremembi sprejeta in objavljena v Uradnem listu [2]. Glede na pomen manjkajočega poročila je pritožnik varuha človekovih pravic pozval, naj v zvezi s tem začne preiskavo na lastno pobudo.

ODLOČBA

1.1 Pritožnik trdi, da Komisija ni pripravila poročila, kot je predvideno v členu 7 Uredbe Sveta (ES) št. 2027/97.

1.2 Komisija navaja, da je mednarodni razvoj odpravil razlog za poročanje o uporabi uredbe.

1.3 Uredba Sveta št. 2027/97 je začela veljati 18. oktobra 1998. Komisija bi morala pripraviti poročilo pred 18. oktobrom 2000. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena z mnenjem Komisije, da so mednarodni dogodki spremenili njeno stališče glede potrebe po pripravi poročila. Ker pa ni nobene pravne določbe, ki bi Komisijo oprostila obveznosti priprave poročila, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni izpolnila svoje dolžnosti v skladu s členom 7 Uredbe 2027/97. To je primer nepravilnosti. Zato bo v zvezi s tem podana kritična pripomba.

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi potrebno podati naslednjo kritično pripombo:

Ker je Komisija pripravila predloge za uredbo o spremembi, da bi uvedla pravila Montrealske konvencije, ki bodo izboljšala pogoje odgovornosti letalskih prevoznikov za potnike, in glede na dejstvo, da je sprejetje te nove uredbe zdaj končano, kar bo razveljavilo obveznost priprave zadevnega poročila, se zdi, da v zvezi s tem ni mogoče najti sporazumne rešitve ali osnutka priporočila. V skladu z novim členom 7 bo morala Komisija pripraviti poročilo o uporabi uredbe o spremembi v treh letih od datuma začetka uporabe te uredbe.

V zvezi s pritožnikovim predlogom za preiskavo na lastno pobudo varuh človekovih pravic meni, da je za odpravo ugotovljenih nepravilnosti primerna kritična pripomba. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem poudarja, da bo redno zahteval informacije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z vsemi kritičnimi pripombami, podanimi od začetka leta 2002 naprej, da bi se izognili podobnim primerom nepravilnosti v prihodnosti.

Varuh človekovih pravic zato zaključuje ta primer.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN

(1) 1997 UL L 285, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 889/2002 z dne 13. maja 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 2027/97 (UL L 140, 30.5.2002, str. 2).