Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je uslužbenec, ki dela za Evropsko komisijo. Kot uslužbenec ima dostop do spletnega mesta My IntraComm (internet Komisije), v katerem je oddelek „Povejte svoje mnenje“, tj. kadrovski forum, na katerem lahko osebje Komisije deli svoja mnenja, daje pripombe ali postavlja vprašanja. Forum Povejte svoje mnenje je dostopen samo uslužbencem Komisije.

2. Pritožnikje decembra 2021 prijavil delovno mesto, ki ga je predložil drug uporabnik foruma Povejte svoje mnenje, ki vsebuje naslednje besedilo: „Necepljeni ljudje kršijo človekove pravice drugih ljudi“. To je storil tako, da je poslal elektronsko sporočilo skupini Komisije, pristojni za moderiranje foruma Povejte svoje mnenje. Delovno mesto je bilo del daljše izmenjave sporočil med različnimi uslužbenci v zvezi s pandemijo COVID-19 in cepivi na splošno.

3. Pritožnik je trdil, da je izjava „Necepljeni ljudje kršijo človekove pravice drugih ljudi“ v nasprotju s politiko Mojega intrakomumskega moderiranja ^[1], ker je šloza „neposredni napad na določeno skupino ljudi, ki preprosto temelji na njihovi svobodni izbiri“.

4. Skupina Komisije za moderiranje je odgovorila, da izjava ni v nasprotju s politiko moderiranja znotraj podjetja My IntraComm in da je ne bo odstranjena.

5. Pritožnik se je odzval skupini za moderiranje in izpodbijal odločitev, da izjave ne bo umaknil. „Prosimo vas, da se izognete vnetnim, žaljivim ali žaljivim komentarjem. (...) Izrečemo ne (...) obrekovanju in sovražnemu govoru proti kolegom alikateri koli skupini ljudi.

6. Skupina Komisije za moderiranje je odgovorila pritožniku in pojasnila, da si prizadeva za občutljivo ravnovesje med svobodo govora in izogibanjem pripombam, ki so žaljive za uslužbence. Ekipa sledi „šestim očem“ preden odstrani ali pusti komentar, o katerem poroča uporabnik, in upošteva splošni kontekst razprave. Skupina je pritožniku potrdila, da izjave ne bo umaknila.

7. Nezadovoljen s tem, kako je Komisija obravnavala njegovo zahtevo po umiku izjave, se je decembra 2021 obrnil na evropsko varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

8. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožbe o tem, ali je Komisija napačno odstranila delovno mesto na forumu za razpravo na intranetu.

9. Med preiskavo je varuhinja človekovih pravic prejela odgovor Komisije na pritožbo. Komisija je varuhu človekovih pravic poslala tudi kopijo spornega delovnega mesta in celotno izmenjavo mnenj, ki je potekala na forumu Povejte svoje mnenje, ker preiskovalna skupina varuha človekovih pravic ni bila dostopna. Varuh človekovih pravic je naknadno prejel tudi pripombe pritožnika v odgovor na odgovor Komisije.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

10. Pritožnik je trdil, da je Komisija s tem, ko ni umaknila spornega sporočila, namerno dovolila sovražni govor na forumu Povejte svoje mnenje. Ni upoštevala svojih notranjih pravil za preprečevanje sovražnega govora na spletnem forumu, ki je dostopen več kot 30000 zaposlenim.

11. Pritožnik je nadalje trdil, da je izjava „Necepljeni ljudje kršijo človekove pravice drugih ljudi“ obrekovalna izjava brez kakršnega koli pozitivnega branja, neposreden napad na določeno skupino ljudi, ki temelji zgolj na njihovi svobodni izbiri. Dejal je, da bi zamenjava besede „necepljeni ljudje“ s katero koli drugo skupnostjo ali skupino oseb veljala za sovražni jezik.

12. Komisija je v svojemodgovoru pojasnila postopke, ki so v skupini za moderiranje vzpostavljeni za izvajanje politike moderiranja. Ko Komisija prejme poročilo o domnevno neprimernem sporočilu, vsaj trije člani ekipe za moderiranje ocenijo sporočilo („preverjanje šestih oči“), preden se sprejme odločitev o odhodu ali odstranitvi zadevnega sporočila. Ocena praviloma temelji na tem, ali delovno mesto spada pod opredelitev sovražnega govora ali vsebuje žaljiv jezik do imenovanega posameznika; okoliščine, v katerih je bilo delovno mesto predloženo, in celotna razprava; in ali bi črtanje delovnega mesta izkrivilo ravnotežje izraženih mnenj.

13. Komisija uporablja opredelitev sovražnega govora iz prava EU^[2], ki zajema „javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu proti skupini oseb ali članu take skupine, opredeljene na podlagi rase, barve kože, porekla, vere ali prepričanja ali nacionalne ali etnične pripadnosti“. V primeru pritožnika je Komisija sklenila, da sporne izjave ni mogoče šteti za sovražni govor, kot je opredeljen zgoraj, ker kritiziranje skupine ljudi zaradi njihovih dejanj ne more biti sorazmerno s kritiko na podlagi značilnosti osebe (na primer rasa, narodnost, vera ali spolna usmerjenost).

14. Komisija je nadalje trdila, da je avtor izpodbijane izjave pozneje objavil še eno sporočilo, v katerem je pojasnil, da drugim osebam ni bila priznana pravica do ustreznega zdravljenja, kar je po njegovem mnenju človekova pravica. Ob upoštevanju tega pojasnila in splošnega konteksta razprave, v kateri so bila izražena različna mnenja o tej temi, je Komisija menila, da izpodbijana izjava ni „vnetna“.

15. Pritožnik je v svojihpripombah na odgovor Komisije trdil, da je Komisija uporabila zelo ozko razlago „sovražnega govora“ na podlagi Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ, ki je omejena le na izraze rasizma in ksenofobije. Pritožnik je dejal, da imajo drugi pravni instrumenti, ki so bili nedavno sprejeti^[3], širšo opredelitev sovražnega govora, ki zajema tudi izraze, ki širijo, spodbujajo, spodbujajo ali upravičujejo sovraštvo in niso omejeni le na rasizem in ksenofobijo.

16. Pritožnik meni,da člen 3 Listine EU o temeljnih pravicah določa pravico vsakogar, da se odloči – ali ne – za kakršen koli zdravstveni postopek, vključno s cepljenjem proti COVID-19. Avtor izpodbijane izjave je trdil, da te pravice ni spoštoval s tem, da je izjavil, da so necepljeni ljudje kršili pravice drugih. V tem smislu je pritožnik menil, da so argumenti Komisije, da je avtor kasneje pojasnil svoje mnenje, napačni, ker sovražnega govora ni mogoče pojasniti.

17. Pritožnik je dejal, da Komisija ni uporabila politike Mojega intrakomunističnega moderiranja, saj je dovolila obrekljive in vnetne pripombe, ki so žaljive za določeno skupino ljudi.

Ocena varuha človekovih pravic

18. Ta zadeva se nanaša na temeljno pravico do svobode izražanja na spletnem forumu in na omejitve te pravice. Svoboda izražanja je ključni element delovanja naših demokratičnih družb, saj je izmenjava idej ključnega pomena in nam omogoča, da sodelujemo z različnimi perspektivami in stališči. Vendar pa ima pravica do svobode izražanja določene omejitve, zlasti zaradi zaščite drugih pravic. V zadevi se postavlja tudi vprašanje odgovornosti Komisije, da zagotovi spoštljivo razpravo med člani osebja na svojih spletnih forumih.

19. Varuhinja človekovih pravic priznava, da je sporočilo, objavljeno na forumu Povejte svoje mnenje, morda užalilo pritožnika, zlasti glede na razdiralno naravo razprav o cepivih proti covidu-19. Vprašanje pa je, ali je bilo sporočilo v nasprotju s politiko Mojega intertraComm zmernosti, ob upoštevanju pravice do svobode izražanja in potrebe po boju proti sovražnemu govoru.

20. V tej zadevi je pritožnik v svoji pritožbi navedel dva glavna argumenta: prvič, da izpodbijana izjava pomeni „sovražni govor“; drugič, da je bilo vnetno, žaljivo ali žaljivo.

21. Komisija je pojasnila, da sporne izjave ni obravnavala kot sovražni govor, saj je bil stavek „Necepljeni ljudje kršijo človekove pravice drugih ljudi“ usmerjen na skupino ljudi, ki temelji na njihovih dejanjih in ne na njihovih značilnostih. Varuhinja človekovih pravic meni, da je ta ocena razumna glede na opredelitev „skupine“, ki se uporablja v različnih določbah, ki urejajo sovražni govor. Tudi ob upoštevanju pritožnikove trditve, da je lahko opredelitev „skupine“, ki jo uporablja Komisija, preozka, je glavni element sovražnega govora spodbujanje sovraštva. Z navedbo, da necepljeni ljudje kršijo človekove pravice drugih ljudi, lahko upravičeno trdimo, da avtor ne spodbuja nasilja ali sovraštva do necepljenih ljudi, temveč zgolj izraža mnenje. Na podlagi navedenega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da izpodbijana izjava ni pomenila sovražnega govora.

22. Vendar se izjava lahko šteje za žaljivo ali žaljivo za določene osebe. Zato se lahko šteje za „vnetno“ v smislu, da lahko vname ali vznemirja čute nekaterih bralcev. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da politika Komisije za moderiranje intraneta pravi: „Naprošamo vas, da se izognete podžigajočim, žaljivim ali žaljivim komentarjem in jeziku. (...) Pridržujemo si pravico, da odstranimo vse objave in komentarje, ki ne upoštevajo teh smernic.“ Zato je bilo razumno, da je pritožnik izjavo prijavil.

23. Vendar varuhinja človekovih pravic meni, da so pojasnila Komisije o tem, kako je ocenila izpodbijano izjavo, zadovoljiva. Komisija ima določen manevrski prostor, ko se mora odločiti, ali bo odstranila delovno mesto, za katerega nekateri uporabniki menijo, da je „vnetno“. V tem primeru je Komisija upoštevala kontekst razprave in zagotovila, da so bila zastopana vsa stališča. Zdi se, da je „pristop šestih oči“, predstavljen zgoraj, primeren mehanizem za zagotavljanje ravnovesja.

24. Varuhinja človekovih pravic meni, da je pristop Komisije v tej zadevi v skladu z prelomno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice. Vtej sodbi je Sodišče navedlo, da pravica do svobode izražanja „ne velja le za „informacije“ ali „ideje“, ki so ugodno sprejete ali se štejejo za neškodljive ali brezbrižne, temveč tudi za tiste, ki žalijo, šokirajo ali motijo državo ali kateri koli del prebivalstva.^[4]

25. Namen foruma Povejte svoje mnenje je zagotoviti prostor, kjer lahko uslužbenci Komisije izmenjujejo mnenja. Komisija je med preiskavo pojasnila, da samodejno odstrani sporočila, ki se štejejo za sovražni govor. Pojasnila je tudi, da si na podlagi svoje politike zmernosti prizadeva vzpostaviti občutljivo ravnovesje med svobodo govora in pripombami, ki jih drugi uslužbenci lahko dojemajo kot žaljive. Varuh človekovih pravic meni, da so pojasnila Komisije prepričljiva in na splošno, da je v tem primeru ravnala razumno.

Zaključek

Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi ta primer z naslednjo ugotovitvijo^[5]:

Evropska komisija v tem primeru ni imela nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Tina Nilsson
vodja enote za obravnavo zadev

Strasbourg, 1. junij 2022

[1] Politika je objavljena na intranetu Komisije in ni na voljo javnosti.

[2] Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32008F0913

[3] Pritožnik se je skliceval zlasti na kodeks ravnanja Komisije o nezakonitem sovražnem govoru na spletu in direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah (Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev).

[4] Glej sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, Handyside proti Združenemu kraljestvu (pritožba št. 5493/72), 7. december 1976, točka 49, na voljo na https://hudoc.echr.coe.int/eng?i=001-57499.

[5] Ta pritožba je bila obravnavana v okviru delegirane obravnave zadev v skladu s sklepom evropskega varuha človekovih pravic o sprejetju izvedbenih določb, ki je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/legal-basis/implementing-provisions/en#hl10