Spoštovani gospod V.,

januarja 2001 ste se pritožili Evropskemu varuhu človekovih pravic glede ustnega preizkusa izbirnega postopka COM/R/A/01/1999, ki ga je organiziral GD za raziskave Evropske komisije. Poleg tega trdite, da niste odgovorili na vaš dopis o pritožbi, poslan 1. avgusta 2000. februarja 2001 sem vašo pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 20. maja 2001. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 31. maja 2001.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik se je prijavil na izbirni postopek COM/R/A/01/1999 in opravil pisne preizkuse. Povabljen je bil na ustni preizkus. Na začetku ustnega preizkusa izbirnega postopka COM/R/A/01/1999 ga je izbirna komisija obvestila, da nekateri deli besedila ustnega preizkusa niso na voljo v švedščini, ampak samo v angleščini. Zato ni mogel odgovoriti v švedščini, ki ga je v izbirnem postopku COM/R/A/01/1999 izbral za svoj drugi jezik. Poleg tega so mu povedali, da bi bilo bolje njegov povzetek napisati v angleščini, saj člani izbirne komisije ne razumejo finščine (glavnega jezika pritožnika). Pritožnik trdi, da gre za diskriminacijo državljanov iz majhnih držav članic.

Poleg tega pritožnik trdi, da predsednik izbirne komisije ni odgovoril na njegovo pritožbo, poslano 8. avgusta 2000.

Poizvedba

Izbirni postopek COM/R/A/01/1999 je bil razdeljen na štiri področja, ki ustrezajo štirim tematskim programom petega okvirnega programa. Področje C izbirnega postopka je bilo namenjeno oblikovanju rezervnega seznama začasnih uslužbencev za upravljanje raziskovalnih in tehnološko-razvojnih programov na področju konkurenčne in trajnostne rasti.

V obvestilu o izboru je opisan izbirni postopek: predizbirni test, izbor na podlagi prijavne dokumentacije in ustni test. Ustni preizkus je bil sestavljen iz treh delov:

a) Prva faza: je izbirna komisija s kandidatom opravila razgovore na podlagi njegovega poznavanja področja, delovnih izkušenj in razlogov za prijavo.

b) druga faza:

• Predstavitev besedila v zvezi s področjem, navedenim v prijavi, v kandidatovem glavnem jeziku, kot je naveden v prijavi, in sicer v kandidatovem drugem jeziku, kot je naveden v prijavi.
• Razprava o trenutnem znanstvenem razvoju na tem področju v drugem jeziku, ki ga izbere kandidat, kot je navedeno v njegovi prijavi.

c) tretja faza: kandidat mora pripraviti pisni povzetek razprave z izbirno komisijo na dveh natipkanih straneh ali treh ročno napisanih straneh.

Komisija je navedla, da se je pritožnik med celotnim razgovorom lahko zanesel na simultano tolmačenje, da bi izbirna komisija lahko ocenila njegovo znanje in spretnosti ter zagotovila enako obravnavo vseh kandidatov. Številni kandidati so se odločili, da tolmačenja ne bodo uporabili. Uporabili so lahko enega od jezikov, ki jih je izbirna komisija poznala, večinoma angleščino. Veliko kandidatov je izkoristilo to možnost, ki jim je omogočila neposreden pogovor z izbirno komisijo. Kandidati so lahko sami izbrali jezik, ki ga želijo uporabljati, izbirna komisija pa nobenemu od kandidatov ni naložila določenega jezika. Komisija je ugotovila, da je izbirna komisija ocenila predvsem vsebino razprave in ne jezikovnega znanja kandidatov. Zato jezik, ki ga je uporabil kandidat, ni vplival na rezultat.

Znanstveno besedilo na drugi stopnji, ki naj bi ga pritožnik povzel, ni obstajalo v drugem jeziku, ki ga je izbral pritožnik (švedščina), izbirna komisija pa je menila, da pritožnik zelo dobro obvlada tudi druge jezike. Zato je izbirna komisija pritožniku omogočila, da izbere besedilo v enem od glavnih delovnih jezikov (angleščini, francoščini ali nemščini), ki ga je pritožnik navedel v svoji prijavi. Položaj pritožniku nikakor ni škodoval. Poleg tega je izbirna komisija ta dejavnik upoštevala pri oceni tega dela razgovora, zlasti pri oceni vsebine pritožnikovega povzetka.

V obvestilu o izboru ni bilo navedeno, kateri jezik naj pritožnik izbere za svoj pisni povzetek. Pritožnik je zato imel možnost, da prosto izbere jezik, ki se bo uporabljal. Izbirna komisija ni predpisala uporabe angleščine.

Komisija je obžalovala, da je moral pritožnik tako dolgo čakati, preden je prejel odgovor na njegovo pritožbo. Do zamude je prišlo predvsem zaradi reorganizacije generalnega direktorata in prerazporeditve nalog. Predsedniki izbirne komisije so bili obveščeni o pritožbi in so potrdili prvotno oceno, na podlagi katere je bil pritožnik izključen z rezervnega seznama.

Pritožnik je podal naslednje pripombe:

Pritožnik je priznal, da je bilo kandidatom med razgovorom na prvi stopnji ustnega preizkusa na voljo simultano tolmačenje. Ni trdil, da je bil v tem delu testa prisiljen uporabljati angleščino.

Po navedbah pritožnika je druga faza ustnega preizkusa vplivala na večino rezultatov njegovih preizkusov in privedla do njegove izključitve z rezervnega seznama. Šele na začetku preizkusa je bil obveščen, da ne bo dobil besedila v švedščini, ki je njegov drugi jezik. To ga je naredilo bolj živčnega in vplivalo na njegovo koncentracijo. Zadevni preizkus je bil časovno omejen. Ker gre za specializirano besedilo, bi bilo za pritožnika bolje, če bi ga dobil v švedščini. Pritožnik je menil, da bi lahko količino informacij ocenil v krajšem času, če bi bilo besedilo na voljo v švedščini. Po mnenju pritožnika bi morala razprava o zadevi potekati tudi v švedščini.

V zvezi s pisnim povzetkom je pritožnik potrdil, da mu ni treba izbrati angleščine. Nazadnje je pritožnik navedel, da je pomembno, da se na pritožbo odgovori.

ODLOČBA

1.1 Glede na pritožbo je izbirna komisija pritožnika na začetku ustnega preizkusa izbirnega postopka COM/R/A/01/1999 obvestila, da nekateri deli besedila ustnega preizkusa niso bili na voljo v švedščini, ampak samo v angleščini. Zato ni mogel odgovoriti v švedščini, ki ga je v izbirnem postopku COM/R/A/01/1999 izbral za svoj drugi jezik. Poleg tega so mu povedali, da bi bilo bolje njegov povzetek napisati v angleščini, saj člani izbirne komisije ne razumejo finščine (prvega jezika pritožnika). Pritožnik trdi, da gre za diskriminacijo državljanov iz majhnih držav članic.

1.2 Komisija je pojasnila, da je imel pritožnik v prvi fazi možnost, da se med celotnim razgovorom zanese na simultano tolmačenje, da bi izbirna komisija ocenila njegove spretnosti in zagotovila enako obravnavo vseh kandidatov. To je potrdil tudi pritožnik. Poleg tega v obvestilu o izboru ni bilo navedeno, kateri jezik bi moral pritožnik izbrati za tretjo fazo svojega pisnega povzetka. Pritožnik je potrdil, da mu za tretjo fazo ni treba izbrati angleščine.

1.3 Po mnenju Komisije znanstveno besedilo na drugi stopnji, ki naj bi ga pritožnik povzel, ni obstajalo v drugem jeziku, ki ga je izbral pritožnik (švedščina), izbirna komisija pa je menila, da pritožnik zelo dobro obvlada tudi druge jezike. Zato je izbirna komisija pritožniku omogočila, da izbere besedilo v enem od glavnih delovnih jezikov (angleščini, francoščini ali nemščini), ki ga je pritožnik navedel v svoji prijavi. Komisija je menila, da položaj pritožniku nikakor ni škodoval. Poleg tega je izbirna komisija ta dejavnik upoštevala pri oceni tega dela razgovora, zlasti pri oceni vsebine pritožnikovega povzetka.

1.5 Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v točki II obvestila o izboru določeno, da "si Komisija zelo prizadeva, da bi se izognila kakršni koli obliki diskriminacije, tako med izbirnim postopkom kot pri imenovanju". Poleg tega je bilo v točki III.A obvestila o izboru določeno: „Ko je to določeno, kandidati ne smejo spreminjati jezikov, v katerih želijo opravljati teste.“ V točki V.A obvestila o izboru je bilo navedeno, da „predizbor temelji na vrsti testov, sestavljenih iz vprašanj z več možnimi odgovori, katerih namen je oceniti kandidatovo ... razumevanje drugega jezika Skupnosti“. Nazadnje, točka V.C.3 b) obvestila o izboru je določala, da bo v drugi fazi ustnega preizkusa kandidat prejel besedilo, ki se nanaša na področje, navedeno v prijavnem obrazcu, v drugem jeziku, navedenem v prijavnem obrazcu. (podčrtal varuh človekovih pravic). Iz obvestila o izboru je razvidno, da so bili kandidati jasno obveščeni o uporabi svojega drugega jezika v drugi fazi ustnega preizkusa COM/R/A/01/1999.

1.6 Varuh zato meni, da Komisija s tem, ko je pritožnika v drugi fazi ustnega preizkusa izbirnega postopka COM/R/A/01/1999 zavezala k uporabi jezika, ki ni njegov drugi jezik, ni upoštevala obvestila o izboru, kar pomeni nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je treba v zvezi s tem podati kritično pripombo.

2.1 Pritožnik meni, da ni prejel odgovora na njegovo pritožbo, ki jo je 8. avgusta 2000 poslal predsedniku izbirne komisije.

2.2 Komisija je odgovorila na pritožnikovo pritožbo v svojem mnenju varuhu človekovih pravic z dne 3. maja 2001. Komisija je v svojem mnenju obžalovala, da je moral pritožnik tako dolgo čakati, preden je dobil odgovor na svojo pritožbo. Do zamude je prišlo predvsem zaradi reorganizacije generalnega direktorata in prerazporeditve nalog. Predsedniki izbirne komisije so bili obveščeni o pritožbi in so potrdili prvotno oceno, na podlagi katere je bil pritožnik izključen z rezervnega seznama.

2.3 Dobra upravna praksa je, da uprava na prejete dopise odgovori v razumnem roku in na ustrezen način. Komisija je na pritožnikovo pritožbo z dne 8. avgusta 2000 očitno odgovorila šele v svojem mnenju varuhu človekovih pravic skoraj devet mesecev pozneje. Varuhinja človekovih pravic meni, da je bila ta zamuda čezmerna. To, da se Komisija na dopis pritožnika z dne 8. avgusta 2000 ni odzvala v razumnem roku in na ustrezen način, torej pomeni nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je treba v zvezi s tem podati kritično pripombo.

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednje kritične pripombe:

Glede na to, da se ti vidiki zadeve nanašajo na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, ni primerno doseči sporazumne rešitve zadeve. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN