Ozadje pritožbe

1. Pritožnik, novinar, je julija 2019 Komisijo zaprosil za dostop javnosti ^[1] do vabil in drugih dokumentov v zvezi s korporacijskim dogodkom, ki ga je aprila 2019 organizirala multinacionalna družba. Tega dogodka so se udeležili številni člani osebja Komisije in nekdanji vodja enote Komisije.

2. Komisija je pritožniku odgovorila avgusta 2019 ter mu odobrila popoln dostop do treh dokumentov in delni dostop do 18 dokumentov, pri čemer je prikrila vse osebne podatke.

3. Pritožnik je Komisijo pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev s tako imenovano „potrdilno prošnjo“. Pritožnik je navedel, da ga zanima vloga nekdanjega vodje enote Komisije med tem dogodkom. Pritožnik je navedel, da se je nekdanji vodja enote zaposlil v podjetju, ki je gostilo zadevni dogodek, in da preiskuje morebitno navzkrižje interesov te osebe. Oseba se je ukvarjala z vprašanji, ki so bila neposredno pomembna za multinacionalno družbo, ko je bila javni uslužbenec EU. Pritožnik je želel raziskati, ali je oseba kršila obveznosti, ki jih je imela kot nekdanji javni uslužbenec EU, s sodelovanjem z nekdanjimi tesnimi kolegi Komisije.

4. Komisija je septembra 2019 potrdila svojo prvotno odločitev, pri čemer se je oprla zlasti na potrebo po varstvu zasebnosti in integritete posameznika.^[2] Komisija je menila, da pritožnik ni dokazal potrebe po tem, zakaj bi mu bilo treba posredovati zadevne osebne podatke. Komisija je nadalje menila, da obstaja dejansko in nehipotetično tveganje, da bi javno razkritje osebnih podatkov škodovalo zasebnosti zadevnih oseb, ki bi lahko postale predmet „nenaročenih zunanjih stikov“.

5. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom Komisije, se je obrnil na varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je poizvedovala, ali je Komisija zavrnila razkritje imena nekdanjega vodje enote iz dokumentov. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala neredigirane različice zahtevanih dokumentov.

Predlog varuha človekovih pravic za rešitev

6. Varuh človekovih pravic je menil, da so pogoji za omogočanje prenosa osebnih podatkov od upravljavca (Komisije) prejemniku (pritožniku) izpolnjeni.^[3] Pritožnik je zlasti dokazal potrebo po prenosu osebnih podatkov za poseben namen, ki je v javnem interesu, in sicer za oceno, ali obstaja morebitno navzkrižje interesov in ali je Komisija spoštovala svoja etična pravila. Varuhinja človekovih pravic je tudi menila, da morebitnega interesa nekdanjega vodje enote, da se njegovo ime prikrije iz dokumentov, ni mogoče opredeliti kot „legitimni interes“. Razlog za to je, da se je uporaba imena v okviru enega dokumenta neposredno nanašala na vprašanje, ali sta nekdanji vodja enote in Komisija dejansko spoštovala omejitve stikov med njima.

7. Varuh človekovih pravic je zato predlagal, naj Komisija pritožniku zagotovi kopijo zahtevanih dokumentov, ne da bi prikrila ime nekdanjega vodje enote ^[4].

8. Komisija je zavrnila predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev, pri čemer je ponovno poudarila, da je potreba, ki jo je navedel pritožnik, splošna, in trdila, da je sama odgovorna za nadzor dejavnosti (nekdanjega) osebja Komisije. Komisija je tudi menila, da so interesi nekdanjega vodje enote zakoniti in bi lahko bili ogroženi z razkritjem njegovih osebnih podatkov ^[5].

Priporočilo varuha človekovih pravic

9. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je vodja zadevnega oddelka prej zasedal vodstveni položaj pri Komisiji in je imel zato določeno stopnjo delovne dobe, ko je delal za javno upravo EU. Glede na to, da je oseba nato prevzela javno funkcijo v podjetju, ki je bilo dejavno na istem področju odgovornosti, v katerem je delala pri Komisiji, je varuh človekovih pravic menil, da mora oseba sprejeti določen obseg javnega nadzora.

10. Varuhinja človekovih pravic je tudi menila, da je pritožnik navedel zadostne razloge za prenos osebnih podatkov nekdanjega vodje enote. Varuhinja človekovih pravic je tudi menila, da ni ustreznejših ali manj vsiljivih sredstev za izpolnitev namena, ki ga je navedel pritožnik.

11. Varuhinja človekovih pravic je zato ugotovila, da vztrajno zavračanje Komisije, da javnosti zagotovi dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi prikrila ime nekdanjega vodje enote, pomeni nepravilnost. Zato je podala naslednje priporočilo:^[6]

Komisija bi morala pritožniku zagotoviti kopijo zahtevanih dokumentov, ne da bi prikrila ime nekdanjega vodje enote Komisije ^[7].

12. Komisija je zavrnila priporočilo varuha človekovih pravic in vztrajala pri svojem stališču, da ne more odobriti dostopa do imena zadevne osebe ^[8].

13. Komisija je ponovila, da dokazi, ki jih je predložil pritožnik in v katerih je bila navedena potreba po posredovanju podatkov, niso zadostovali za izpolnitev strogega pravnega preskusa iz pravil o varstvu podatkov ^[9]. Pritožnik ni dokazal, kako je bilo posredovanje potrebno za zagotovitev ustreznega javnega nadzora nad domnevnim navzkrižjem interesov in, natančneje, kako bi se s tem pregledom odpravile domnevne pomanjkljivosti obstoječega nadzornega mehanizma Komisije v tem posebnem primeru.

14. Komisija je trdila, da bi lahko nekdanji vodja enote z razkritjem osebnih podatkov tvegal resno škodo za ugled, saj bi nadzor medijev sklepal le na podlagi zadevnih dokumentov in ne na podlagi splošne slike. Komisija je tudi menila, da zadevna oseba ni javna osebnost v smislu obstoječe sodne prakse ^[10].

15. Pritožnik je v svojih pripombah na odgovor Komisije poudaril, da ima kot novinar posebno nadzorno funkcijo zagotavljanja javnega nadzora nad vprašanji, kot so nasprotja interesov. Svojo zahtevo je vložil kot javni nadzornik, pri čemer je uresničeval svojo pravico do dostopa do dokumentov ter pravico do svobode izražanja in obveščanja. Komisija je z zavrnitvijo dostopa do teh informacij „ustvarila ovire za uresničevanje svobode izražanja in obveščanja“.

16. Pritožnik je tudi poudaril, da je po njegovem mnenju nekdanji vodja enote Komisije dobro znana osebnost na določenem področju strokovnega znanja o politiki, saj je imel več javnih nastopov kot govornik na industrijskih dogodkih. Poudarek osebe na posebnem strokovnem področju je bil razlog, da jo je najelo zasebno podjetje. Po mnenju pritožnika si je prav javna vloga osebe zaslužila nadzor.

Ocena varuha človekovih pravic po priporočilu

17. Varuhinja človekovih pravic vztraja pri svojem stališču, da je Komisija v spornih dokumentih zavrnila razkritje imena nekdanjega vodje enote zaradi nepravilnosti.

18. Ko uslužbenci zapustijo javno upravo EU, da bi se zaposlili v zasebnem sektorju, kar privede do tako imenovanih primerov „vrtljivih vrat“, se pogosto pojavijo pomisleki glede neustreznega izkoriščanja nekdanje vloge javne službe. To je izziv, s katerim se soočajo številne javne uprave. Čeprav se takšne poteze lahko dojemajo kot običajen del poklicnega življenja, lahko privedejo do situacij morebitnih nasprotij interesov. Javni nadzor na tem področju ni le razumen, ampak tudi potreben v demokratični družbi. Omogočanje ustreznega javnega nadzora povečuje zaupanje državljanov v javno upravo in njeno legitimnost ^[11].

19. V tej zadevi je pritožnik predložil konkretne dokaze o dogodku, ki ga je gostil novi delodajalec nekdanjega vodje enote, udeležili pa so se ga nekdanji vodja enote in sedanji uradniki Komisije, s katerimi je delal v svoji nekdanji vlogi. To stanje je bilo takšno, da je ustvarilo vsaj zaznano navzkrižje interesov in vzbudilo dvom o učinkovitem izvrševanju pravil, ki veljajo za javne uslužbence EU.

20. Namen posredovanja zahtevanih podatkov je bil torej pritožniku in drugim državljanom EU omogočiti, da preverijo, ali so bila upoštevana pravila, določena za preprečevanje navzkrižja interesov. Navsezadnje lahko ta javni nadzor pomaga zagotoviti zaupanje javnosti v upravo EU, bodisi s potrditvijo, da ni bilo dokazov o navzkrižju interesov, bodisi z olajšanjem sodelovanja javnosti z javno upravo, da se ji pomaga uveljavljati odgovornost.

21. Varuhinja človekovih pravic tudi meni, da bi razkritje zadevnih osebnih podatkov lahko bilo v interesu nekdanjega vodje enote:  lahko bi pomagala odpraviti vse dvome, ki so se pojavili v zvezi z integriteto posameznika.

22. Če bi razkritje pokazalo, da so ti dvomi utemeljeni, naj interes nekdanjega vodje enote za nerazkritje ne bi bil legitimen.

23. Kar zadeva pomisleke Komisije, da razkritje osebnih podatkov javnosti ne bi zagotovilo popolne slike razmer, bi se lahko odločila, da pritožniku zagotovi vse dodatne informacije, za katere meni, da so pomembne za lažje oblikovanje pravilnih sklepov.

24. Varuhinja človekovih pravic je večkrat opozorila na težave pri uveljavljanju pogojev, povezanih s selitvijo uradnikov zaradi vrtljivih vrat. Zagotavljanje najvišje ravni preglednosti je bistvenega pomena za prepoznavanje in reševanje težav. Neobstoj popolnega javnega razkritja s strani Komisije v tem primeru ne bo prispeval k zaupanju javnosti v to, kako Komisija upravlja primere vrtljivih vrat.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Zavrnitev Evropske komisije, da pritožniku zagotovi kopijo zahtevanih dokumentov, ne da bi prikrila ime nekdanjega vodje enote Komisije, je pomenila nepravilnost.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 11. 2020

[1] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN.

[2] V skladu s členom 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

[3] V skladu s členom 9(1)(b) Uredbe 2018/1725 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32018R1725.

[4] Dodatne informacije o pritožbi in celotno besedilo predloga varuha človekovih pravic za rešitev so na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/solution/en/129972

[5] Celotno besedilo odgovora Komisije na predlog rešitve je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/correspondence/en/135762

[6] V skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic.

[7] Dodatne informacije o pritožbi in celotno besedilo priporočil varuha človekovih pravic so na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/129973

[8] Celotno besedilo odgovora Komisije na priporočilo je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/correspondence/en/135763

[9] Člen 9(1)(b) Uredbe 2018/1725

[10] Sodba Splošnega sodišča z dne 15. julija 2015 v zadevi T-115/13, Dennekamp proti Parlamentu, točke 119–121. http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=Regulation+1049%252F2001&docid=165829&pageIndex=0&doclang=EN&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=336586#ctx1

[11] Glej tudi sklep evropske varuhinje človekovih pravic v strateški preiskavi OI/3/2017/NF o tem, kako Evropska komisija upravlja primere „vrtljivih vrat“ svojih uslužbencev, ki je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/110608.