Spoštovana gospa X,

20. februarja 2020 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ker vam ni povrnil pristojbine za uspešno pritožbo zoper njegovo odločitev, da ne registrira blagovne znamke.

EUIPO je zavrnil vračilo pristojbine za pritožbo v višini 720 EUR, ker je menil, da pogoji za vračilo niso bili izpolnjeni. V skladu z ustrezno določbo se pristojbina za pritožbo povrne, „čeodbor za pritožbe meni, da je tako povračilo pravično zaradi bistvene kršitve postopka“ ^[1]. EUIPO je menil, da ni bilo „bistvene kršitve postopka“.

Po natančni analizi vseh informacij, ki ste jih predložili v pritožbi, vas žal obveščamo, da varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti pri delovanju urada EUIPO.

Trdili ste, da je bila odločitev, da se znamka ne registrira, samovoljna in neutemeljena ter da se je EUIPO brez kakršne koli utemeljitve oddaljil od prejšnjih odločitev o podobnih zahtevah za registracijo. Menite, da to pomeni „bistveno kršitev postopka“. V podporo svojim trditvam ste se sklicevali tudi na nedavno sodbo Splošnega sodišča EU^[2].

Bistvena kršitev postopka je objektivna pomanjkljivost v postopku, tj. neupoštevanje poslovnika, ki vpliva na izid zadeve^[3].

Kadar EUIPO zavrne registracijo blagovne znamke, mora svojo odločitev obrazložiti z navedbo dejstev, za katera meni, da so dokazana, in razlogov za zavrnitev s sklicevanjem na ustrezno določbo Uredbe o blagovni znamki EU^[4]. V skladu s sodno prakso^[5] taka obrazložitev zadostuje, da se lahko zainteresirane strani seznanijo z utemeljitvijo ukrepa in tako zaščitijo svoje pravice ter da lahko pritožbeni organi pregledajo zakonitost odločbe.

Prejeli ste utemeljitev, ki izpolnjuje zgoraj opisane zahteve. Urad EUIPO vas je obvestil, da blagovne znamke ni mogoče registrirati na podlagi člena 7(1)(b) uredbe o blagovni znamki EU, ker podoba osebe v vaši blagovni znamki ni razlikovalni znak, ki bi omogočal identifikacijo poslovnega izvora zahtevanih proizvodov in storitev.

Odbor za pritožbe se je strinjal z vašo trditvijo, da je EUIPO v preteklosti registriral podobno vrsto blagovnih znamk, in se ni strinjal z zgoraj navedeno vsebinsko presojo vaše blagovne znamke (uporaba člena 7(1)(b) uredbe o blagovni znamki EU). Odbor za pritožbe je menil, da registracija vaše znamke ne bi smela biti zavrnjena. V pritožbi je bila tako priznana napačna uporaba prava, to je vsebinska napaka, in ne postopkovna napaka.

Splošno sodišče je v nedavni sodbi, na katero se sklicujete, prav tako ugotovilo napačno uporabo prava^[6].

Zato je EUIPO pravilno menil, da vračilo pristojbine za pritožbo ni upravičeno.

Na podlagi navedenega je varuhinja človekovih pravic primer zaključila^[7].

Razumemo, da ste morda razočarani nad to odločitvijo, vendar upamo, da so zgornje razlage kljub temu koristne.

S spoštovanjem,

Tina Nilsson
vodja enote za obravnavo primerov

Strasbourg, 5. 2020

[1] Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/625 z dne 5. marca 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: uredba o prenosu pooblastil za blagovne znamke EU), člen 33(d).

[2] Sodba Splošnega sodišča z dne 18. decembra 2019, Gres de Aragón/EUIPO, T-624/18.

[3] Sodna praksa odborov za pritožbe Evropskega patentnega urada, zadeva T 0012/03 z dne 3. februarja 2004, odstavek 4.2.

[4] Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije.

[5] Sodba Splošnega sodišča z dne 9. julija 2008, Paul Reber GmbH & Co. KG proti Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino, zadeva T-304/06, točke 43–46.

[6] T-624/18, Gres de Aragón/EUIPO, točka 54.

[7] Vse informacije o postopku in pravicah v zvezi s pritožbami so na voljo na https://www.ombudsman.europa.eu/en/document/70707.