Zadeva se je nanašala na prošnjo za dostop javnosti do besedilnega sporočila, ki ga je predsednik Francoske republike januarja 2024 poslal predsednici Evropske komisije v zvezi s trgovinskimi pogajanji med EU in Mercosurjem.

Komisija je julija 2025 odgovorila, da kljub temu, da je do take izmenjave dejansko prišlo, ni mogla najti zahtevanega sporočila. Komisija je ugotovila, da je bilo sporočilo prejeto prek aplikacije za takojšnje sporočanje „Signal“, v kateri je bila aktivirana funkcija „izginjajoča sporočila“. Komisija je zato sklenila, da nima nobenih dokumentov, ki bi spadali na področje uporabe zahtevka.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je Komisija obravnavala zahtevo. Njena preiskovalna skupina je pregledala spis Komisije v zvezi z zahtevo za dostop javnosti in se sestala s predstavniki Komisije.

Varuhinja človekovih pravic na podlagi inšpekcijskega pregleda in sestanka ni mogla izključiti, da je bilo sporočilo po prejemu zahteve samodejno izbrisano s predsednikovega telefona. Preiskava je tudi pokazala, da kabinet predsednika Komisije 15 mesecev ni obravnaval pritožnikove zahteve, generalni sekretariat pa ni sprejel nadaljnjih ukrepov ali opozoril za spremljanje njene obravnave. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija to zahtevo obravnavala kot nepravilnost.

Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji priporočila, naj pregleda in izboljša obravnavo zahtev za dostop javnosti, ki vključujejo kabinet predsednika ali katerega koli komisarja, ter dejavno spremlja napredek pri takih zahtevah, da bi se izognili nepotrebnim zamudam.

Poleg tega je varuhinja človekovih pravic podala dva predloga za izboljšave. Prvič, Komisija bi morala prilagoditi svoja notranja pravila, da bi zagotovila, da se vsak dokument, na katerega se nanaša zahteva za dostop javnosti, ohrani takoj po prejemu take zahteve za dostop do tega dokumenta in dokler ni zaključen kakršen koli postopek izpodbijanja zavrnitve dostopa, ne glede na to, ali dokument izpolnjuje merila Komisije za registracijo dokumentov. Drugič, Komisija bi morala za razumno obdobje ustrezno ohraniti vsa besedilna in takojšnja sporočila, izmenjana med voditelji držav ali vlad ali ministri in člani Komisije, vključno s tistimi, ki se samodejno izbrišejo po določenem časovnem intervalu, glede na verjeten pomen takih sporočil.

 

Pritožnik, ki zastopa nevladno organizacijo, je zaprosil za dostop javnosti do dokumentov, ki jih je Evropska komisija poslala in prejela v zvezi s predlaganim aktom o umetni inteligenci. Komisija je razkrila nekatere dokumente, vendar je zavrnila (popoln) dostop do štirih dokumentov, pri čemer se je sklicevala na izjeme za varstvo javnega interesa, kar zadeva mednarodne odnose ter varstvo zasebnosti in integritete posameznika.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala sporne dokumente in se sestala z ustreznimi predstavniki Komisije. Komisija je na sestanku preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic obvestila, da se je glede na čas, ki je pretekel, odločila zagotoviti širši dostop do spornih dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic je pozdravila odločitev Komisije, da odobri širši dostop, in zaključila preiskavo, kot je bilo dogovorjeno.

Zadeva se je nanašala na zavrnitev Evropske komisije, da javnosti omogoči dostop do dokumentov v zvezi s Svetom EU-ZDA za trgovino in tehnologijo (EU-US TTC). Pritožnik, novinar, je zahteval dostop javnosti do dokumentov Generalnega direktorata za konkurenco (GD COMP), v katerih je omenjen Svet za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA, ter do sestankov in zapisnikov predstavnikov GD COMP, vključno s komisarjem za konkurenco.

Med preiskavo je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala 50 dokumentov, za katere je Komisija ugotovila, da spadajo na področje uporabe zahteve. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pregleda predlagala rešitev in Komisijo pozvala, naj ponovno preuči svoje stališče, da bi širši javnosti omogočila dostop do spornih dokumentov. Komisija je nato odobrila popoln dostop do devetih dokumentov in širok dostop do 41 dokumentov, ki so bili redigirani samo zaradi varstva osebnih podatkov. V zvezi z enim dokumentom je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da bi njegovo razkritje lahko ogrozilo javni interes, kar zadeva mednarodne odnose.

Varuhinja človekovih pravic je pozdravila dejstvo, da je Komisija ponovno preučila svoje stališče in odobrila širok dostop, vendar je opozorila, da je pritožnik prejel zahtevane dokumente, potem ko je čakal eno leto. Zato je Komisijo opozorila na svoje prejšnje ugotovitve, zlasti v preiskavi na lastno pobudo o sistemskih zamudah Komisije pri obravnavi zahtev za dostop javnosti, v kateri je Komisiji podala priporočilo in predloge za odpravo teh sistemskih zamud.