Spoštovani gospod L.,

Dne 26. aprila 1999 ste se v imenu Centra za evropske politične študije pritožili Evropskemu varuhu človekovih pravic zaradi domnevnih nepravilnosti v zvezi s pogodbo Phare.

Dne 21. maja 1999 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 15. septembra 1999. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 15. novembra 1999. novembra 2000 sem Komisijo zaprosil za dodatne informacije. Komisija je svoje drugo mnenje poslala 31. januarja in 1. marca 2001, jaz pa sem vam ga posredoval s pozivom, da po želji predložite pripombe. Zdi se, da od vas ni prejela nobenih pripomb.

Dne 27. julija, 7. septembra in 17. decembra 1999 ter 14. aprila in 5. maja 2000 ste mi poslali dodatne informacije.

Komisija mi je 15. maja 2001 poslala dodatne informacije. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 11. julija 2001.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe.

PRITOŽBA

Aprila 1999 je pritožnik, direktor Centra za evropske politične študije (CEPS), pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložil pritožbo v zvezi s pogodbo Phare št. 95-1111.00. Naročilo se je nanašalo na približevanje zakonodaje v Romuniji, Evropska komisija pa ga je leta 1995 oddala konzorciju, ki ga je vodil CEPS.

Po navedbah pritožnika je projekt potekal v dveh precej različnih fazah. V prvih osemnajstih mesecih je imel konzorcij velike težave pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Pritožnik je zato leta 1997 neposredno posegel v projekt. Poravnava je bila dosežena z znižanjem pristojbin za približno 20 %. Glavni svetovalec je bil zamenjan in Komisija se je strinjala s podaljšanjem projekta za nadaljnjih šest mesecev do junija 1998, da bi se lahko zaključila večina dela.

Raven zavezanosti in kakovost dela sta se v zadnjem obdobju izjemno izboljšali, romunska vlada pa je konzorcij, njegovega glavnega svetovalca in CEPS večkrat pohvalila. Žal hkrati Komisija projekta ni več upravljala racionalno ali razumno. Pritožnik je navedel, da CEPS nikoli ni izpodbijal pravice in obveznosti Komisije, da pregleda rezultate in finančno upravljanje konzorcija. Glavna težava v zadnjih petnajstih mesecih pa je bila, da CEPS ni prejel podrobne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, zakaj in kdaj je bila Komisija nezadovoljna z delom konzorcija. Pritožnik je večkrat poskušal stopiti v stik s Komisijo in je priložil dnevnik svojih stikov s Komisijo od konca leta 1997 do aprila 1999, ki prikazuje ravnanje Komisije.

Glede na navedeno je pritožnik trdil, da (i) Komisija ni plačala računov in (ii) Komisija ni predložila nobenih informacij o tem, kaj je bilo narobe ali zakaj računi niso bili plačani.

Poizvedba

Komisija je v svojem mnenju najprej pojasnila, da je v okviru "predpristopne strategije" Skupnosti sklenila pogodbe s svetovalci, da bi vladam držav pristopnic v srednji in vzhodni Evropi pomagala in jim svetovala v vseh zadevah, ki so pomembne za približevanje njihove notranje zakonodaje "pravnemu redu Skupnosti". CEPS je dobil pogodbo za Romunijo.

Izvajanje projekta so že od samega začetka zaznamovale težave. Po mnenju Komisije bi se lahko zagotavljanje usposabljanja in dokumentacije romunskim organom štelo za sprejemljivo, vendar so bila poročila o različnih sektorjih romunskega prava slabe kakovosti. To je leta 1997 privedlo do zmanjšanja pristojnosti CEPS, zamenjave glavnega svetovalca in zmanjšanja plačila Komisije za storitve, opravljene do junija 1997.

Čeprav je Komisija priznala, da se je uspešnost CEPS od takrat naprej izboljšala, je bila slaba kakovost večine predloženih poročil in nesprejemljivost drugih poročil še vedno glavno vprašanje spora med strankami. Glavni ugovori Komisije so bili povzeti v dopisu pritožniku z dne 13. julija 1999. Na podlagi posebne revizije, opravljene leta 1998, in po temeljiti analizi vseh predloženih poročil je Komisija predlagala končno poravnavo v zvezi s spornimi računi za obdobje od julija 1997 do junija 1998. Po navedbah Komisije v poslovnih knjigah Komisije ni bilo nobenih neporavnanih računov.

V zvezi s trditvijo pritožnika, da Komisija ni zagotovila informacij o tem, zakaj računi niso bili plačani, je Komisija to zavrnila in se sklicevala na dnevnik, priložen pritožbi in reviziji iz leta 1998, s čimer je navedla, da je bil CEPS ves čas v celoti seznanjen z vprašanji.

Komisija je sklenila, da CEPS morda ni zadovoljen s predlogom poravnave, vendar zelo dobro ve, zakaj je bil sprejet.

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi.

Pritožnik je v dodatnih dopisih varuhu človekovih pravic predložil številne pripombe v zvezi z ravnanjem Komisije. Pritožnik se je med drugim skliceval na dejstvo, da Komisija nikoli ni izpodbijala računov v zvezi z usposabljanjem, čeprav so bili plačani šele julija 1999. Največja zamuda je bilo samo vsebinsko poročilo, za katerega je Komisija potrebovala osem mesecev, da je uvedla manjše spremembe, čeprav je pritožnik večkrat zahteval besedilo.

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj predloži dodatne informacije v zvezi s tem, (i) zakaj nesporni deli pogodbe (delo, opravljeno v zvezi z usposabljanjem in dokumentacijo) niso bili plačani v zgodnejši fazi, temveč so bili vključeni v finančno revizijo, (ii) da je bila Komisija pozvana, naj pojasni, koliko časa je potrebovala za izdajo dveh plačil, (iii) da je bilo izpostavljeno vprašanje obresti za zamude pri plačilih in (iv) da je bila Komisija pozvana, naj predloži pripombe na trditev, da v osmih mesecih ni bilo bistvenih sprememb vsebinskega poročila.

Komisija je v drugem mnenju povzela naslednje točke.

V zvezi s stroški, nastalimi v obdobju od 1. julija 1997 do 31. marca 1998 (ki so vključevali stroške usposabljanja), plačil ni bilo mogoče izvršiti zaradi več težav, ki jih je podrobneje pojasnila. Odločila se je, da mora finančna revizija obsegati popoln pregled pogodbe. Kar zadeva obe plačili, se je Komisija strinjala, da je bilo za njuno izdajo potrebnega več časa kot običajno, in navedla nekaj razlogov. V zvezi z vprašanjem zamudnih obresti je Komisija navedla, da mora obresti zahtevati izvajalec.

Drugo mnenje Komisije je bilo posredovano pritožniku za pripombe. Zdi se, da pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

Maja 2001 je Komisija obvestila varuha človekovih pravic, da sta po sestankih s pritožnikom februarja in marca 2001 obe stranki 26. aprila 2001 neuradno odobrili sporazum o poravnavi. Sporazum bo obravnavan znotraj Komisije in nato predložen pritožniku v sopodpis.

Varuh človekovih pravic je te informacije posredoval pritožniku, da bi podal pripombe. Pritožnik je nato obvestil varuha, da je sprejel poravnavo, ki jo je predlagala Komisija, in da je bila podpisana 15. maja 2001. Pritožnik se je v okviru sporazuma zavezal, da pritožbe ne bo obravnaval pri varuhu človekovih pravic. Nazadnje se je pritožnik zahvalil varuhu človekovih pravic za njegova prizadevanja v tej zadevi.

ODLOČBA

1.1 Pritožnik je trdil, da Komisija ni plačala računov in da ni predložila nobenih informacij o tem, kaj je bilo narobe ali zakaj računi niso bili. Poleg tega je pritožnik v zvezi z vsebinskim poročilom trdil, da v osmih mesecih ni bilo bistvenih sprememb.

1.2 Komisija je te trditve zavrnila in svoje stališče pojasnila v prvem in drugem mnenju. Navedla je, da so bili računi plačani, in o tem obvestila pritožnika. Kar zadeva vsebinsko poročilo, Komisija ni predložila posebnih pripomb.

1.3 Maja 2001 je Komisija obvestila varuha človekovih pravic, da sta obe strani 26. aprila 2001 neuradno odobrili sporazum o poravnavi. Julija 2001 je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da je bila 15. maja 2001 podpisana poravnava. Pritožnik se je v okviru sporazuma zavezal, da pritožbe ne bo obravnaval pri varuhu človekovih pravic.

1.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil dosežen dogovor med Komisijo in pritožnikom. Zato se zdi, da je zadeva rešena.

Iz pripomb Komisije in pripomb pritožnika je razvidno, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev zadeve in s tem zadovoljila pritožnika. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN