Spoštovani g. Kovačič,

1. januarja 2019 ste pri evropski varuhinji človekovih pravic vložili pritožbo^[1] zoper Evropsko komisijo, češ da ni ustrezno obravnavala vaše pritožbe zaradi kršitve (CHAP(2018)003069) zoper Slovenijo. Varuhinja me je prosila, da vašo pritožbo obravnavam in vam odgovorim v njenem imenu.

Vaša pritožba glede kršitve se je nanašala na sprejetje zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (slovenski zakon o drugem tiru) in njegovega domnevnega neskladja z okoljsko zakonodajo EU. Trdili ste predvsem, da bi gradnja tega tira škodovala biotski raznovrstnosti in da bi povzročila nepopravljivo škodo kraški pokrajini na prizadetem območju. Prav tako ste se pritožili zaradi pasivnosti državnih okoljskih organizacij in neučinkovitosti slovenskega pravnega sistema.

V pritožbi evropski varuhinji ste trdili, da je Komisija neupravičeno zaključila vaš primer z utemeljitvijo, da železniški gradbeni projekt ni v nasprotju z okoljsko zakonodajo EU.

Informacije, ki ste jih posredovali, sem pozorno preučila, vendar vas moram žal obvestiti, da pri obravnavi vaše pritožbe s strani Komisije nisem odkrila nepravilnosti.

Komisija vam je podrobno pojasnila, zakaj je vaš primer zaključila. Zapisala je, da se vaša pritožba nanaša predvsem na slovenski zakon o drugem tiru, ne pa na presojo okoljskih vplivov ali gradbeno dovoljenje za projekt. Navedla je tudi, da bo projekt na osnovi treh sporazumov prejel nepovratna sredstva iz instrumenta za povezovanje Evrope. Ti sporazumi vsebujejo okoljsko klavzulo, ki od upravičenca zahteva, da zagotovi skladnost projekta z okoljsko zakonodajo. Komisija je v tem kontekstu projekt ocenila tudi sama in ugotovila, da izpolnjuje okoljska pravila EU, saj so bili predvideni ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja in sprejet poseben protokol. Poleg tega je Komisija ugotovila, da so bili za projekt opravljeni vsi z zakonodajo predpisani postopki, vključno s presojo vpliva v skladu z direktivo o habitatih^[2]. Pri čezmejni presoji okoljskega vpliva je bil upoštevan vpliv na italijanski naravni rezervat Val Rosandra. Komisija je v skladu z okvirno direktivo o vodah^[3] ocenila tudi informacije o vplivu na kraške vodonosnike, ki so jih posredovali pristojni državni organi.

Poleg tega se moram strinjati s Komisijo, da ne more na splošno komentirati učinkovitosti slovenskega pravnega sistema ali dejavnosti slovenskih organizacij civilne družbe.

Ker okoljska zakonodaja EU ni bila kršena, ni nobenega dokaza, da bi Komisija ravnala narobe, ko je pritožbo o kršitvi zavrnila. Informacije, ki ste nam jih posredovali v tej pritožbi, prav tako ne pričajo o nepravilnostih, zato smo vaš primer zaključili.

Upam, da vam bo ta razlaga koristila, čeprav utegnete biti razočarani nad izidom.

Ugotovila sem še, da ste med preiskavo poslali več e-poštnih sporočil v zvezi z Evropsko investicijsko banko (EIB). Upoštevajte, da se ta pritožba nanaša izključno na Komisijo, zato vaši pomisleki v zvezi z EIB v tej preiskavi niso bili obravnavani.

Lep pozdrav,

 

Marta Hirsch-Ziembińska

Vodja oddelka za preiskave ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo
(enota 1)

Strasbourg, 30. avgust 2019

 

[1] Več informacij o postopku in pravicah pritožnikov najdete na naslovu: https://www.ombudsman.europa.eu/sl/document/70707

[2] Člen 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

[3] Direktiva 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike.