Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je nekdanji poslanec Evropskega parlamenta, ki je bil predmet preiskave Parlamenta o tem, kako je porabil sredstva, povezana s svojo parlamentarno funkcijo ^[1].

2. Sredi junija 2017 je časopis poročal, da bo pritožnik odstopil kot poslanec Evropskega parlamenta pred pričakovano odločitvijo Parlamenta, da bo po preiskavi od njega izterjal sredstva.

3. Sredi julija 2017 je Parlament pritožnika obvestil o svoji odločitvi, da želi izterjati sredstva.

4. Decembra 2017 je pritožnik pisal parlamentu. Povedal je, da ga je časopis poklical po telefonu dan pred objavo zgodbe in ga prosil, naj komentira odločitev Parlamenta. Takrat ni vedel za nobeno tako odločitev. Parlament je zato obtožil, da je „uhajal“informacije v časopis. Parlament je pozval, naj razišče uhajanje informacij, disciplinira odgovorne, se mu opraviči in sprejme ukrepe za preprečitev podobnih dogodkov v prihodnosti.

5. Parlament je odgovoril januarja 2018 in se pritožniku zahvalil, da ga je obvestil o morebitnem uhajanju informacij. Izjavil je, da ostro obsoja uhajanje in da ima vzpostavljene sisteme za preprečevanje nepooblaščenega razkritja zaupnih informacij. Navedla je tudi, da se je v nekaterih primerih „zdelo, da je bilo uhajanje dejansko izvedeno na nepričakovani ravni zunaj Evropskega parlamenta“.

6. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom Parlamenta, se je obrnil na varuha človekovih pravic.

Preiskava

7. Varuhinja človekovih pravic je preiskala, kako je Parlament preiskal vprašanja, ki jih je pritožnik izpostavil v zvezi z razkritjem informacij, povezanih z njim.

8. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor Parlamenta in nato pripombe pritožnika v odgovor na odgovor Parlamenta.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

9. Parlament je izjavil, da zelo resno jemlje zaupnost, zlasti v zvezi s finančnimi zadevami poslancev. Vzpostavljene ima organizacijske ukrepe za preprečevanje kršitev zaupnosti in si nenehno prizadeva za izboljšanje teh ukrepov. Od leta 2017 je v Parlamentu posebna enota, ki se ukvarja s finančnimi pravicami poslancev, kar zmanjšuje število zaposlenih, ki se ukvarjajo s temi zadevami, na minimum. Parlament tudi zagotavlja, da njegovo osebje v celoti spoštuje svojo obveznost, da ne razkrije informacij, razen če je za to pooblaščeno ^[2]. Poleg tega zaposlene, ki so vključeni v finančne zadeve, opozarja na njihovo dolžnost zaupnosti in jim redno izdaja navodila o tem, kako obdelovati zaupne informacije. Poleg tega redno organizira notranja usposabljanja o etiki, integriteti in dobrem upravljanju. Tako ima vzpostavljene sisteme za preprečevanje nepooblaščenega razkritja informacij.

10. V zvezi z nepooblaščenim razkritjem informacij v tem primeru je Parlament dejal, da „ni mogoče potrditi“, da je vir eden od njegovih uslužbencev. Razlog za to je bil, da je pritožnik v nekaterih dopisih s Parlamentom kopiral dodatne prejemnike iz svoje politične stranke, vključno z drugim poslancem. Parlament je sklenil, da „ni mogoče izključiti“, da ima časopis druge vire. Zato ni bilo mogoče dokončno ugotoviti, ali je bil vir uhajanja „sekretariat“ Parlamenta ^[3].

11. Pritožnik je trdil, da korespondenca, na katero se je skliceval Parlament, ni vsebovala nobenega sklicevanja na sklep Parlamenta o izterjavi sredstev od njega. Vendar se je časopisni članek jasno skliceval na to odločitev, s katero je Parlament pritožnika seznanil šele en mesec po objavi članka. Pritožnik je poudaril, da to ni bilo prvič, da je Parlament razkril informacije. Spraševal se je, ali bi lahko bil za razkritje informacij odgovoren poslanec (ki ni tisti, ki ga je Parlament opredelil kot enega od prejemnikov pritožnikove korespondence).

Ocena varuha človekovih pravic

12. Varuhinja človekovih pravic priznava pomisleke pritožnika.

13. Ugotavlja pa, da je Parlament ponudil pomirjujoča pojasnila o tem, kako njegov sekretariat obravnava zaupne informacije. Parlament je preiskal uhajanje informacij in ugotovil, da so informacije morda razkrili viri zunaj njegovega osebja, zlasti poslanec. Pritožnik je sam priznal, da je to mogoče.

14. Vendar varuh človekovih pravic nima pooblastil, da bi preiskoval dejanja posameznih poslancev Evropskega parlamenta. Zato ugotavlja, da nadaljnje preiskave pritožbe niso upravičene.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Nadaljnje preiskave pritožbe niso upravičene.

Pritožnik in Evropski parlament bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 25. 4. 2019

[1] Zlasti v zvezi s plačami in stroški parlamentarnega pomočnika, ki ga je zaposlil.

[2] Člen 17 Kadrovskih predpisov: „1. Uradnik se vzdrži vsakega nepooblaščenega razkritja informacij, prejetih v okviru službenih dolžnosti, razen če so bile te informacije že objavljene ali dostopne javnosti. 2. Uradnika ta obveznost zavezuje tudi po prenehanju delovnega razmerja.“

[3] Tajništvo Evropskega parlamenta sestavljajo uslužbenci, ki so neposredno zaposleni v Parlamentu in katerih naloga je usklajevanje zakonodajnega dela ter organizacija plenarnih zasedanj in sej. Parlamentarnim organom in poslancem zagotavlja tudi tehnično in strokovno pomoč pri izvajanju njihovega mandata.