Pritožba pri Evropski komisiji

1. Pritožnik je 21. novembra 2017 stopil v stik z Evropsko komisijo v zvezi s težavami, ki jih je imel z nemškimi sodišči zaradi domnevne napačne uporabe direktive o pravicah žrtev ^[1] v Nemčiji.

2. Od Komisije je 18. decembra 2017 prejel potrdilo o prejemu, da je bila njegova zahteva evidentirana kot pritožba zaradi kršitve.

3. Pritožnik je 24. junija 2018 Komisijo opozoril na to vprašanje. Ker pritožnik ni prejel odgovora, se je 8. julija 2018 obrnil na varuha človekovih pravic.

Odgovor Evropske komisije pritožniku

4. Po posredovanju varuhinje človekovih pravic je Komisija 12. septembra 2018 odgovorila pritožniku. Komisija je v svojem odgovoru pritožnika obvestila, da njegova pritožba ne povzroča sistemske težave. Pritožnika je obvestila tudi, da analizira prenos direktive o pravicah žrtev, vključno z vprašanji, izpostavljenimi v njegovi pritožbi, v vseh državah članicah, vključno z Nemčijo. Komisija je tudi navedla, da namerava ta postopek zaključiti do konca leta 2018. Če torej Komisija v štirih tednih ne bo predložila ustreznih informacij za ponovno oceno svojega predhodnega sklepa, bo primer zaključila.

5. Pritožnik je Komisiji odgovoril 10. oktobra 2018 in pojasnil svoje težave pri dostopu do pravnega varstva v Nemčiji.

6. Komisija je 16. novembra 2018 pritožniku ponovno odgovorila. Ponovno je navedlo, da ni pristojno za posredovanje v njegovi zadevi, ki se nanaša na tekoče izvajanje sodne oblasti v Nemčiji. Ker pritožnik v dopisu z dne 10. oktobra 2018 ni predložil nobenih novih elementov za ponovno preučitev svoje predhodne ocene, se je Komisija odločila, da zadevo zaključi.

7. Pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom Komisije in se je obrnil na varuha človekovih pravic, pri čemer je trdil, da razlikovanje Komisije med posameznimi in splošnimi vprašanji pri odločanju, ali naj začne postopek za ugotavljanje kršitev proti državi članici, ni podprto s sodno prakso sodišč EU. 

Ugotovitve evropskega varuha človekovih pravic

8. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Pogodbi EU Komisiji nalagata obveznost nadzora nad uporabo prava EU v državah članicah. To vključuje zagotavljanje, da države članice pravilno prenesejo in uporabljajo pravo EU.^[2] V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča ima Komisija široko diskrecijsko pravico pri odločanju, ali naj proti državi članici začne postopek za ugotavljanje kršitev.^[3] Varuh človekovih pravic ne bi smel posegati v izvajanje diskrecijske pravice Komisije, dokler Komisija deluje v okviru svojih pravnih pooblastil. Vendar lahko varuh človekovih pravic v okviru dobrega upravljanja preveri, ali je Komisija ustrezno pojasnila, kako in zakaj je izvajala svojo diskrecijsko pravico.

9. Iz sodne prakse ^[4] Sodišča izhaja, da mora biti praksa napačne uporabe prava EU do neke mere dosledna in splošna, da lahko Komisija deluje kot varuhinja Pogodb. Namen postopkov za ugotavljanje kršitev ni reševanje posebnih ali posameznih primerov napačne uporabe prava EU, ki vključujejo enega ali majhno število državljanov. Postopek za ugotavljanje kršitev je v bistvu postopek, s katerim Evropska komisija začne dialog z državo članico, da bi opredelila in rešila splošne in dosledne težave pri uporabi prava Unije v tej državi članici. Poleg tega ima Komisija široko diskrecijsko pravico pri odločanju, ali so prakse dovolj dosledne in splošne, da privedejo do začetka postopka za ugotavljanje kršitev. .

10. V tem primeru se je Komisija odločila, da ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev proti Nemčiji, saj se je zadeva nanašala na posamezen primer, Komisija pa je ocenjevala prenos direktive o pravicah žrtev v vseh državah članicah. Izbira Komisije je bila torej razumna in v skladu z upoštevno sodno prakso. Tako naj Komisija ne bi prekoračila svojega polja proste presoje.

11. Na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, varuh človekovih pravic v tem primeru ni ugotovil nepravilnosti ^[5].

Lambros Papadias

Vodja preiskav – enota 3

Strasbourg, 14. marec 2019

[1] Direktiva 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, na voljo na: http://data.europa.eu/eli/dir/2012/29/oj.

[2] Člen 17(1) Pogodbe o Evropski uniji in člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

[3] Glej sodbo Sodišča z dne 14. februarja 1989 v zadevi Star Fruit proti Komisiji, C-247/87, ECLI:EU:C:1989:58, točka 11.

[4] Glej na primer sodbo Sodišča z dne 12. maja 2005 v zadevi C-287/03, Komisija proti Belgiji, ECLI:EU:C:2005:282, točka 29.

[5] Ta pritožba je bila obravnavana v okviru delegirane obravnave zadeve v skladu s členom 11 sklepa evropskega varuha človekovih pravic o sprejetju izvedbenih določb.