Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je romunski državljan, katerega podjetje („podjetje“) je prejelo nepovratna sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[1] za razvoj turističnega projekta. Projekt je bil namenjen gradnji gostišča v Mahmudiji v Romuniji, ki je zaščiteno območje NATURA 2000 v biosfernem rezervatu delte Donave [2]. Pogodba o financiranju je bila sklenjena med družbo in romunskimi organi. Po navedbah pritožnika naj bi se gostišče uporabljalo predvsem za lovski in ribiški turizem.

2. Med gradnjo gostišča se je nacionalna zakonodaja o lovu in ribolovu na območju delte Donave spremenila, romunski organi pa so povečali DDV z 19 % na 24 %. Po navedbah pritožnika so organi odložili tudi vračilo presežka DDV njegovemu podjetju, kar je vplivalo na likvidnost podjetja.

3. Septembra 2012 je podjetje postalo plačilno nesposobno, oktobra 2014 pa je šlo v stečaj.

4. Pritožnik je v Romuniji začel sodni postopek, v katerem je zahteval odškodnino zaradi stečaja svojega podjetja. Po njegovem mnenju je do tega prišlo zaradi poznega vračila presežka DDV. Romunska sodišča so njegovo tožbo zavrnila [3].

5. Pritožnik je pri Komisiji vložil več pritožb, v katerih jo je pozval, naj ukrepa proti Romuniji, ker je kršila pravo EU (t. i. pritožbe zaradi kršitev). Pritožnik je menil, da je Komisija napačno obravnavala njegove pritožbe in ni zaščitila njegove naložbe v projekt. Pritožbe in odgovori Komisije so bili v bistvu naslednji:

· Pritožba glede zakonodajnih sprememb v zvezi z lovom in ribolovom (CHAP(2014)3908)[4]

6. Pritožnik je dejal, da so spremembe pravne ureditve za biosferni rezervat delte Donave in prepoved lova na tem območju vplivale na izvedljivost projekta in povzročile stečaj njegovega podjetja. S tem je bila kršena njegova lastninska pravica in zahteval odškodnino.

7. Komisija je v odgovoru pojasnila svojo vlogo v postopku za ugotavljanje kršitev in navedla, da sodišča Unije od držav članic ne morejo zahtevati plačila odškodnine posamezniku, tudi če je bilo ugotovljeno, da je kršil pravo Unije.

8. Komisija je ugotovila, da zadevne pravne spremembe pritožniku niso odvzele pravice do lastništva, uporabe, razpolaganja in zapuščine gostišča, ki ga je zgradil, in zato niso kršile njegove lastninske pravice. Komisija je trditve pritožnika preučila tudi z vidika svobode gospodarske pobude. Opozorila je, da ta svoboda ni absolutna pravica in da jo je mogoče omejiti [5].

9. Komisija je pojasnila, da je mogoče, da so romunski organi sprejeli zakonodajo o prepovedi lova na tem območju za izvajanje prava EU, in sicer Direktive 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic ^[6]. Navedena direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja strožjih nacionalnih ukrepov [7], kot je absolutna prepoved na območjih, ki so del omrežja NATURA 2000, če so v skladu z načeloma nediskriminacije in sorazmernosti. Komisija je pritožniku svetovala, naj morebitne odškodninske zahtevke vloži pri nacionalnih sodiščih, po izčrpanju pravnih sredstev na nacionalni ravni pa pri Evropskem sodišču za človekove pravice.

· Pritožbe glede zmanjšanja zneska nepovratnih sredstev zaradi uporabe napačnega menjalnega tečaja (CHAP(2013)1357 in CHAP(2013)1373)

10. Pritožnik je navedel, da so romunski organi zmanjšali vrednost nepovratnih sredstev z uporabo napačnega menjalnega tečaja med eurom in romunsko valuto. Po njegovem mnenju bi morala Komisija preveriti pogodbe, sklenjene med nacionalnimi organi in upravičenci do sredstev EU, da bi zagotovila, da uporabljajo pravilno stopnjo.

11. Komisija je navedla, da se je vsaka razlika v znesku nepovratnih sredstev zaradi menjalnega tečaja nanašala na izvajanje pogodbe o financiranju med družbo in nacionalnimi organi. Pojasnila je tudi, da so za upravljanje in izvajanje nacionalnega programa za razvoj podeželja, vključno s pripravo pogodb, ki jih je treba podpisati z upravičenci, odgovorne države članice.

12. Komisija je tudi pojasnila, da se menjalni tečaj, dogovorjen med pritožnikovo družbo in romunskimi organi, lahko razlikuje od menjalnega tečaja, ki se uporablja med romunskimi organi in Komisijo. Slednje je določeno z Uredbo (ES) št. 883/2006 [8]. Razlika med stopnjami ne pomeni, da je podjetje utrpelo izgube.

· Pritožba zaradi poznega vračila presežka DDV in odločitev o zvišanju DDV z 19 % na 24 % (CHAP(2013)0907)

13. Pritožnik je navedel, da sta pozna povrnitev presežka DDV in zvišanje DDV z 19 % na 24 % negativno vplivala na projekt.

14. Komisija je pojasnila, da direktiva o DDV [9] ne določa posebnih rokov, v katerih morajo države članice vrniti presežek DDV. Države članice lahko določijo svoje roke, če so razumni [10]. V tem primeru so romunski organi presežek DDV povrnili v okviru razumnega roka, ki ga je priznalo Sodišče EU. Komisija je nadalje pojasnila, da je treba vsako kršitev roka, določenega v nacionalni zakonodaji, ki ne presega tega, kar sodišče Unije šteje za nerazumno, rešiti na nacionalni ravni. Komisija je pritožniku svetovala, naj to vprašanje predloži nacionalnim upravnim in sodnim organom. Komisija je pritožnika obvestila tudi, da so se postopki za ugotavljanje kršitev, ki so takrat potekali proti Romuniji v zvezi s presežnimi vračili DDV, nanašali na nerazumne zamude [11].

15. Komisija je tudi ugotovila, da direktiva o DDV izrecno določa, da lahko države članice določijo svojo stopnjo DDV, če je ta višja od 15 %.

16. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odgovori Komisije, se je novembra 2016 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

17. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožnikovih pomislekov, da Komisija (i) ni sprejela ukrepov za zaščito njegove naložbe in (ii) je napačno obravnavala njegove pritožbe zaradi kršitev.

18. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala spise Komisije v zvezi s primerom. Poročilo o inšpekcijskem pregledu je bilo poslano pritožniku, da predloži pripombe.

Ukrepi za zaščito pritožnikove naložbe

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

19. Pritožnik v bistvu trdi, da je škoda, ki jo je utrpel, posledica zgoraj navedenih dogodkov in neukrepanja Komisije. Po mnenju pritožnika bi morala biti Komisija odgovorna za njegovo finančno izgubo.

20. Komisija se ne strinja s stališčem pritožnika, kot je podrobno opisano zgoraj.

Ocena varuha človekovih pravic

21. Varuh človekovih pravic razume, da je pritožnik utrpel škodo, ker je njegovo podjetje šlo v stečaj.

22. Vendar Komisija za to ne more biti odgovorna. Čeprav pritožnik meni, da Komisija ni sprejela ukrepov za ublažitev ukrepov, ki so jih sprejeli romunski organi, je Komisija jasno in podrobno pojasnila, zakaj ni imela pooblastil za posredovanje.  

23. Komisija je pritožniku pravilno svetovala o pravnih sredstvih, ki so mu na voljo na nacionalni ravni. Dejstvo, da pritožnik pred nacionalnimi sodišči ni bil uspešen, ne spremeni te ocene.

24. Varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti v zvezi s tem vidikom pritožbe.

Kako je Komisija obravnavala pritožbe zaradi kršitev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

25. Po mnenju pritožnika Komisija ni ustrezno obravnavala njegovih pritožb zaradi kršitev. Od Komisije ni zahteval, naj proti Romuniji začne postopek za ugotavljanje kršitev, temveč naj posreduje, da bi odpravila negativne učinke ukrepov, ki so jih sprejeli romunski organi, in mu izplačala odškodnino za moralno in finančno škodo. Pritožnik tudi meni, da Komisija ni upoštevala njegovih trditev.

26. Komisija meni, da je pritožbe pritožnika v zvezi s kršitvami skrbno obravnavala.

Ocena varuha človekovih pravic

27. Glavni namen postopka za ugotavljanje kršitev je zagotoviti, da države članice izvajajo pravo EU v splošnem interesu, ne pa zagotoviti individualna pravna sredstva [12]. Čeprav je pritožnik v tej zadevi očitno zahteval individualna pravna sredstva, se varuh človekovih pravic strinja – po pregledu dokumentov v tej zadevi – da je Komisija pravilno obravnavala njegovo korespondenco kot pritožbo zaradi kršitve.

28. Nič ne kaže na to, da je Komisija te očitke obravnavala napačno. V celoti je razumel dejanske in pravne vidike izpostavljenih vprašanj. Jasno je pojasnila, zakaj ni mogla sprejeti nadaljnjih ukrepov v zvezi z njenimi navedbami. Ta pojasnila so pravilna in v skladu z veljavno zakonodajo EU.

29. Varuhinja človekovih pravic razume, da pritožnik ni zadovoljen s stališčem Komisije. Vendar informacije, ki so na voljo varuhu človekovih pravic, ne kažejo, da bi v tem primeru prišlo do nepravilnosti.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Komisija v tej zadevi ni storila nobene nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

 

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 4. decembra 2018

 

[1] Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) upravičencem zagotavlja sredstva EU v obliki nepovratnih sredstev za podporo projektom razvoja podeželja. Ta nepovratna sredstva dopolnjujejo sredstva, ki jih prispevajo upravičenci sami.

[2] http://www.ddbra.ro/en/danube-delta-biosphere-reserve/danube-delta/biodiversity/natura-2000-ekološko-omrežje-a911.

[3] Nacionalna sodišča so ugotovila, da družba ni izpolnila svojih obveznosti, preden je bila razglašena za insolventno.

[4] Maja 2009 se je romunska zakonodaja spremenila tako, da je prepovedala nočni ribolov v delti Donave; julija 2011, ko je bil projekt skoraj končan, se je romunska okoljska zakonodaja ponovno spremenila in prepovedala lov v biosfernem rezervatu delte Donave.

[5] Če je taka omejitev predpisana z zakonom, spoštuje bistveno vsebino zadevne svoboščine ter je potrebna in dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali potrebi po varstvu pravic in svoboščin drugih (člen 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah). 

[6] Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

[7] Glej zadevo C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ECLI:EU:C:2011:502, točke 58, 74 in 75.

[8] Uredba Komisije (ES) št. 883/2006 z dne 21. junija 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pogojih za povračila izdatkov v okviru EKJS in EKSRP (UL L 171, 23.6.2006, str. 1).

[9] Člena 96 in 97 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

[10] Komisija se je sklicevala na sodbo Sodišča z dne 10. julija 2008 v zadevi C-25/07, Sosnowska proti Dyrektor Izby Skarbowej we Wrocławiu Ośrodek Zamiejscowy w Wałbrzychu (predlog za sprejetje predhodne odločbe), ECLI:EU:C:2008:395, točki 17 in 27; in sodbo Sodišča z dne 25. oktobra 2001 v zadevi C-78/00, Komisija proti Italiji, ECLI:EU:C:2001:579, točka 34.

[11] Glej https://ec.europa.eu/taxation_customs/infringements/infringing-cases-press-releases/infringement-cases-country/infringement-cases-country-20102013_en#romania.

[12] Sporočilo Komisije – Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov, C/2016/8600, UL C 18, 19.1.2017, str. 10–20.