Ozadje pritožbe

1. Pritožba se je nanašala na dva uslužbenca Predstavništva Evropske komisije na Danskem [1]. Kmalu po zaposlitvi kot „pogodbeni uslužbenci“ za nedoločen čas (za nedoločen čas) so septembra 2005 zaprosili za „prenos“ svojih prispevkov iz pokojnin po danskem nacionalnem sistemu v pokojninski sistem EU [2].

2. Komisija izračuna „pokojninske pravice“, ki se prenesejo v pokojninski sistem EU, tako da kapitalizirano vrednost pokojnine, ki se prenese, pretvori v pokojninsko dobo v okviru sistema EU. V tem primeru je Komisija, kot je običajno, pritožnike najprej obvestila o enakovrednih pokojninskih pravicah, za katere je ocenila, da bi jih prejeli v okviru pokojninskega sistema EU. Oba pritožnika sta nato sprejela predloge Komisije, prenosi pa so bili izvedeni v letih 2007 in 2008. Zneski, ki jih je v shemo EU prenesel vsak pritožnik, so znašali več kot 33 000 EUR.

3. V začetku leta 2015 so pritožniki izvedeli, da bodo po upokojitvi verjetno prejeli minimalno pokojnino, zajamčeno v okviru pokojninskega sistema EU. Razlog za to je, da bi bile njihove končne pridobljene pokojninske pravice v okviru sistema EU (ki združuje njihove pravice, pridobljene neposredno iz prispevkov zaposlenih v EU, in pravice, prenesene v sistem) po vsej verjetnosti nižje od „minimalnega zneska za preživetje“[3].

4. To je pomenilo, da bi bila mesečna pokojnina, ki bi jo prejemali v okviru sistema EU (minimalna pokojnina), višja od zneska, ki bi ga morali plačati na podlagi svojih prispevkov v pokojninski sistem EU in pravic, ki so jih prenesli. Prenos njihovih nacionalnih pokojninskih prispevkov v sistem EU torej ni imel neto učinka na mesečne pokojnine, ki bi jih prejemali. Z drugimi besedami, pritožniki bi iz sistema EU prejemali enake mesečne pokojnine, tudi če svojih nacionalnih pokojninskih prispevkov ne bi prenesli v sistem EU. Če ne bi prenesli nacionalnih pokojninskih prispevkov v sistem EU, bi lahko poleg minimalne pokojnine v okviru sistema EU izkoristili tudi svoje nacionalne pokojnine.

5. Pritožniki so Komisiji [4] predložili uradne pritožbe, v katerih so trdili, da so prejeli zavajajoče nasvete glede prenosa, in zahtevali odškodnino za materialno škodo, ki naj bi jo utrpeli.

6. Komisija je njihove pritožbe zavrnila. Pritožniki so se nato obrnili na evropskega varuha človekovih pravic.

Preiskava

7. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi s trditvijo pritožnikov, da jim Komisija ni zagotovila zadostnih informacij in smernic o morebitnih negativnih učinkih prenosa njihovih nacionalnih pokojninskih pravic v sistem EU, ter željo pritožnikov, da se jim izplača odškodnina.

8. Med preiskavo je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic izvedla inšpekcijski sestanek, da bi preverila, katere informacije je Komisija predložila pritožnikom, in pojasnila kontekst pritožbe Komisiji. Pritožniki so nato predložili dodatne pripombe na podlagi poročila s sestanka.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Trditve pritožnikov

9. Pritožniki so pri odločitvi, da bodo zahtevali prenos svojih nacionalnih pokojninskih pravic v pokojninski sistem EU, menili, da bi bil prenos zanje ugoden ali vsaj ne bi jih postavil v slabši položaj. Trdili so, da so v zvezi s tem prejeli nasvet uslužbenca Komisije na predstavitvi o pravicah in privilegijih osebja, ki so se je udeležili leta 2005. Trdili so, da je bilo glede na njihove plačne razrede in stopnje njihove kariere takrat mogoče predvideti, da od prenosa ne bodo imeli koristi in da ne bi smeli prejeti nasprotnega nasveta.

10. Če svojih nacionalnih pokojninskih pravic ne bi prenesli v sistem EU, bi zdaj prejemali minimalno pokojnino iz sistema EU in pokojnino iz nacionalnega pokojninskega sistema. Zato so „prenosi“ škodljivo vplivali na skupne pokojninske prihodke pritožnikov. Trdile so, da v času, ko so se odločile za prenos nacionalnih pokojnin, niso bile obveščene, da je tak rezultat mogoč. Če bi se, se ne bi strinjali s prenosom, saj je bilo verjetno, da bi s tem v bistvu utrpeli materialno škodo.

11. Po mnenju pritožnikov je bilo nerazumno pričakovati, da bodo lahko izračunali in razumeli neto pomemben vpliv tako zapletene transakcije. Namesto tega bi morala Komisija, ki ima strokovno znanje o svojem pokojninskem sistemu, aktivno svetovati uslužbencem o izrecnih posledicah prenosa njihovih nacionalnih pokojninskih pravic v sistem EU.

Trditve Komisije

12. Komisija je v odgovorih na prvotne „pritožbe uslužbencev“ opisala postopek, ki ga je uporabila, potem ko so pritožniki zahtevali prenos svojih nacionalnih pokojnin v pokojninski sistem EU. Pojasnila je, da so pritožniki dobili izračun, v kaj se bodo pretvorile njihove nacionalne pokojninske pravice v smislu pravic (izraženih s časom) v okviru sistema EU. Pritožnikom je bilo svetovano, naj stopijo v stik s Komisijo, če bi potrebovali dodatne informacije. Oba pritožnika sta sprejela predloge Komisije, po katerih je prišlo do prenosa njunih nacionalnih pokojninskih pravic v pokojninski sistem EU.

13. Komisija je navedla, da v času, ko uslužbenci zaprosijo za prenos svojih nacionalnih pokojninskih pravic v pokojninski sistem EU, rezultat tega sklepa ne more biti znan. Na ta rezultat vplivajo različni dejavniki, kot so trajanje kariere, spremembe ravni plač uslužbenca ali spremembe veljavnih pravil. Navedla je, da je bilo pritožnikom svetovano, naj stopijo v stik s Komisijo, če potrebujejo pojasnilo. Vendar je Komisija zavrnila trditev pritožnikov, da bi lahko poznala učinke zahtevkov za prenos.

14. Komisija je dodala, da se v skladu s sodno prakso EU [5] pričakuje, da so uslužbenci seznanjeni z določbami Kadrovskih predpisov, zlasti s pravili, ki urejajo njihove osebne prejemke in pokojnine. Komisija je navedla, da so ustrezna pravila o prenosu pokojninskih pravic [6] jasna. Komisija je trdila, da morajo pritožniki v skladu s sodno prakso EU, če jim določbe niso jasne, zahtevati dodatna pojasnila. Od institucij EU se ne zahteva, da uslužbencu zagotovijo natančne informacije o vseh možnih rezultatih prenosa [7].

15.  Komisija je med inšpekcijskim sestankom zagotovila dodatne informacije o okoliščinah primerov. Navedla je, da zaradi nasprotujočih si nacionalnih zakonodaj o kopičenju pokojninskih pravic v tistem času v nekaterih državah članicah obstaja tveganje izgube nacionalnih pokojninskih pravic pri pridobivanju pravic tudi v okviru sistema EU. Zato je obstajalo mnenje, da bi prenos nacionalnih pokojnin v sistem EU lahko preprečil takšno izgubo. Poleg tega, ker formula, ki se uporablja za izračun prenosljivih pokojninskih pravic, kot dejavnika vključuje tudi plačni razred in starost, ima zgodnji prenos pokojninskih pravic običajno ugoden učinek na izračun. To bi lahko takrat privedlo do splošne predpostavke, da so bile prerazporeditve v interesu uslužbencev. Komisija je dodala, da uslužbenec, od katerega so pritožniki trdili, da so mu takrat svetovali, ni bil uslužbenec urada Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO), ki je odgovoren za plače in pokojnine (ter s tem povezane zadeve v zvezi s plačili).

16. Komisija je trdila, da vedno obstaja element negotovosti glede koristi prenosa, na katerega lahko vplivajo „nelinearne poklicne poti“, pokojninske reforme držav članic, nacionalna fiskalna pravila ali spremembe pravil EU glede zneska življenjskega minimuma. Poleg tega imajo lahko tisti, ki prekinejo zaposlitev v institucijah EU pred desetimi leti in so zato obvezani prenesti pridobljene pravice, jasne koristi od prenosa nacionalnih pokojninskih pravic v sistem EU za obdobje, v katerem delajo za institucije EU [8].

17. Komisija je pojasnila, da zdaj daje na voljo podrobnejše informacije o prenosih v pokojninski sistem EU (na splošno in zlasti za uslužbence v nižjih razredih). To vključuje tudi konkretne primere, ki zaposlenim olajšajo razumevanje posledic prenosa pokojninskih pravic. Komisija nenehno izboljšuje te informacije. S tem se je odzvala na ugotovljene potrebe in težave, ki se pojavljajo, na primer, ko so pogodbeni uslužbenci začeli dosegati upokojitveno starost, nekatere posledice prenosa pokojninskih pravic z uslužbencev na te plačne razrede pa so postale očitnejše.

Ocena varuha človekovih pravic

18. Področje pokojnin in pokojninskih pravic je zapleteno, posledice zapletenih pokojninskih transakcij pa niso nujno očitne za nestrokovnjake. Jasno je, da vsaka odločitev o prenosu pokojninskih prispevkov v sistem EU temelji na pričakovanju, da bo to na splošno pozitivno vplivalo na pokojninske pravice posameznika. Čeprav so se pritožniki prostovoljno odločili, da bodo zahtevali in sprejeli prenose, je naravno, da so razočarani nad rezultatom.

19. Zaradi negotovosti v zvezi s pokojninskimi pravicami, zlasti morebitnega poklicnega razvoja ali sprememb veljavnih pravil, se varuhinja človekovih pravic strinja s trditvijo Komisije, da posameznim uslužbencem ne more natančno svetovati o njihovem osebnem položaju. Vendar pritožniki trdijo, da so bili takrat spodbujeni k prenosu svojih nacionalnih pokojninskih pravic v okviru predstavitve pravic osebja s strani uslužbenca Komisije. Čeprav ni jasnih dokazov, ki bi to potrjevali, je Komisija pojasnila, da je takrat obstajalo splošno mnenje, da je v interesu vseh uslužbencev, da svoje pokojninske pravice prenesejo na začetku poklicne poti. Zato je verjetno, da so v podobnih položajih tudi drugi uslužbenci v nižjih razredih.

20.  Komisija je trdila, da je bilo pritožnikom v korespondenci s pritožniki o njihovih zahtevah za prenos pred njihovo odločitvijo o nadaljnjem ukrepanju svetovano, naj se z vsemi vprašanji obrnejo na urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic. Čeprav je to res, varuhinja človekovih pravic meni, da bi lahko Komisija takrat proaktivno dala na voljo podrobnejše informacije, ki bi izrecno zajemale položaj uslužbencev v nižjih plačnih razredih. Za uslužbence v nižjih razredih, zlasti tiste v naprednejših fazah poklicne poti, je in je bilo razumno predvidljivo, da ne bodo imeli koristi od prenosa svojih nacionalnih pokojninskih pravic v sistem EU.

21. Zato je prišlo do nepravilnosti pri tem, kako je Komisija takrat obravnavala zahteve pritožnikov za prenos in kako se je posledično odzvala po prejemu pritožb uslužbencev.

22. Komisija (pa tudi druge institucije EU) je od takrat znatno izboljšala informacije, ki so na voljo uslužbencem o posledicah prenosa nacionalnih pokojninskih pravic v sistem EU, vključno s posebnimi primeri. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja zavezo Komisije, da bo te informacije nenehno izboljševala, ko bodo nova vprašanja postala očitna. Kljub temu ugotavlja, da to pritožnikom ali drugim uslužbencem v primerljivih položajih ni v veliko tolažbo.

23. Komisija pravilno poudarja, da bodo pritožniki zaradi minimalnega pokojninskega jamstva upravičeni do pokojninskega dohodka, ki bo znatno presegal znesek, ki bi jim pripadal zgolj na podlagi njihovih prispevkov. EU kot taka ni imela neupravičenih koristi od prenosov [9]. Poleg tega trenutno ni pravne podlage za razveljavitev prenosa pokojninskih pravic iz nacionalnih sistemov v sistem EU.

24. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic menila, da priporočilo Komisiji, naj izvede plačilo ex gratia, pritožnikom, ki so zahtevali polno nadomestilo na podlagi aktuarskega izračuna, ne bi bilo zadovoljivo, Komisija pa bi ga lahko zavrnila.

25. Vendar je razumljivo tudi stališče pritožnikov, da so v bistvu izgubili dohodek iz svojih nekdanjih nacionalnih pokojnin brez materialnega dobička v okviru sistema EU. Za pritožnike in druge uslužbence v nižjih plačnih razredih, ki se soočajo s podobnimi situacijami, bi se lahko ta rezultat štel za nepoštenega. Komisija bi to lahko priznala vsaj v okviru prvotnih pritožb osebja. Varuhinja človekovih pravic verjame, da bo Komisija na podlagi te preiskave morebitne prihodnje pritožbe uslužbencev obravnavala z večjo empatijo in razumevanjem.

26. Glede na to, da se bodo verjetno pojavili še drugi primeri, varuhinja človekovih pravic predlaga tudi, naj Komisija preuči vse možne pravne možnosti, da bi se v prihodnosti v izjemnih primerih prenos nacionalnih pokojninskih pravic v sistem EU lahko obrnil.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Pri tem, kako je Komisija takrat upravljala zahtevke za prenos in kako se je odzvala po prejemu pritožb uslužbencev, je prišlo do nepravilnosti. Vendar glede na to, da je Komisija od takrat znatno izboljšala informacije, ki jih daje uslužbencem, in da se lahko pričakuje, da bo morebitne prihodnje pritožbe uslužbencev v zvezi s to zadevo obravnavala z večjo empatijo in razumevanjem, priporočilo, ki izhaja iz ugotovitve nepravilnosti, ni potrebno.

Pritožniki in Komisija bodo obveščeni o tej odločitvi.

Predlog

Glede na to, da je verjetno, da bodo v podobnem položaju tudi drugi uslužbenci, bi morala Komisija preučiti vse možne pravne možnosti, da bi se v prihodnosti v izjemnih primerih prenos nacionalnih pokojninskih pravic v sistem EU lahko razveljavil. Komisija bi morala ustrezno sodelovati z ustreznimi organi v državah članicah.

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 14. 11. 2018

[1] Pritožbo je v imenu zaposlenih vložil danski sindikalni predstavnik.

[2] V skladu s kadrovskimi predpisi EU (Priloga VIII) lahko uradniki, akreditirani parlamentarni pomočniki in začasni ali pogodbeni uslužbenci zaprosijo za prenos pravic, ki so jih pridobili v enem ali več nacionalnih pokojninskih sistemih, v pokojninski sistem EU. V postopku prenosa se kapitalizirana vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih v okviru sistema zunaj institucij, pretvori v leta pokojninske dobe v sistemu EU. Pripisana leta se upoštevajo pri končni pokojnini EU.

[3] To je minimalna zajamčena mesečna pokojnina, ki jo nekdanji uslužbenci EU, ki imajo pravico do pokojnine EU (po desetih letih zaposlitve), prejemajo ob upokojitvi. Če skupni znesek pridobljenih pravic znaša manj kot ta znesek (kot v primerih pritožnikov), upokojenci prejmejo ta minimalni znesek.

[4] Uporaba pritožbenega postopka iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov.

[5] Glej sodbo Sodišča za uslužbence z dne 12. marca 2014, CR/Parlament l F-128/12, ECLI:EU:F:2014:38, točka 45.

[6] Pravila o prenosu pokojninskih pravic so določena v kadrovskih predpisih EU in splošnih izvedbenih določbah za člena 11 in 12 Priloge VIII h kadrovskim predpisom. Odločba Komisije C(2004)1588 z dne 28. aprila 2004.

[7] Glej sodbo Sodišča za uslužbence z dne 20. julija 2016, José Barroso Truta in drugi/Sodišče Evropske unije, F-126/15, ECLI:EU:F:2016:159, točki 74 in 75. Sodba je bila potrjena po pritožbi, zadeva T-702/16.

[8] Razlog za to so sorazmerno ugodni pogoji (obresti), ki jih uporablja sistem EU.

[9] Glej sodbo Sodišča za uslužbence z dne 18. septembra 2018 v zadevi T-702/16, José Barroso Truta in drugi proti Sodišču Evropske unije, zoper katero je bila vložena pritožba v zadevi F-126/15, http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=FC816274184A09BE91E685BD8120AF67?text=&docid=205804&pageIndex=0&doclang=FR&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=705240.