Pritožnik je Agencijo EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) pozval, naj javnosti odobri dostop do dokumentov, povezanih z njeno izmenjavo z Evropsko komisijo v zvezi z osnutkom zakonodaje EU o spolni zlorabi otrok na spletu. Europol je opredelil štiri dokumente v zvezi z izmenjavami s Komisijo, vendar je zavrnil njihovo razkritje. Pri tem se je sklicevala na izjeme v skladu z zakonodajo EU o dostopu javnosti do dokumentov, pri čemer je trdila, da bi razkritje lahko ogrozilo javno varnost in tekoči postopek odločanja. Drugih dokumentov, ki bi spadali v zahtevek, ni opredelila. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da Europol ni identificiral vseh dokumentov, ki so spadali v njegovo zahtevo.

Varuh človekovih pravic je med preiskavo Europolu predlagal rešitev, da ponovno oceni dele pritožnikove zahteve, da bi opredelil nove dokumente v okviru obsega zahteve, in če bi to storil, pritožniku predloži seznam teh dokumentov. Europol je sprejel predlog rešitve, opredelil nove dokumente in pritožniku predložil seznam teh dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je zato zaključila preiskavo, kot je bilo dogovorjeno.