- SL Slovenščina
Machine translations can contain errors potentially reducing clarity and accuracy; the Ombudsman accepts no liability for any discrepancies. For the most reliable information and legal certainty, please refer to the source version in English linked above.
For more information please consult our language and translation policy.
Evropska komisija ni upoštevala svojih smernic za boljše pravno urejanje pri pripravi zakonodajnega predloga o poročanju podjetij o trajnostnosti in skrbnem pregledu
Case opened
Case 983/2025/MIK - Opened on Wednesday | 21 May 2025 - Recommendation on Tuesday | 25 November 2025 - Decision on Tuesday | 23 June 2026 - Institution concerned European Commission ( No further inquiries justified ) - Country Belgium
Complaint submitted
18/04/2025Analysis of the complaint
22/04/2025Inquiry ongoing
21/05/2025Preliminary outcome
25/11/2025Inquiry outcome
23/06/2026
|
predsednica Evropska komisija |
Spoštovani predsednik,
Prejel sem pritožbo osmih organizacij civilne družbe [1] proti Evropski komisiji.
Pritožba se nanaša na domnevno neizpolnjevanje „smernic za boljše pravno urejanje“ s strani Komisije pri pripravi zakonodajnega predloga za spremembo direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti in direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti [2], kar je eden od predlogov, ki so del svežnja Komisije omnibus I za poenostavitev [3].
Pritožniki trdijo, da je Komisija v tem primeru odstopila od ključnih postopkovnih zahtev, predvidenih v smernicah za boljše pravno urejanje [4], ter ni izvedla javnega posvetovanja in ocene učinka brez ustrezne utemeljitve. Po njihovem mnenju je Komisija izvedla hitro posvetovanje med službami, ki ni bilo v skladu z njenim poslovnikom. Menijo tudi, da Komisija ni izvedla ocene podnebne skladnosti, kot je predvideno v evropskih podnebnih pravilih (Uredba 2021/1119)[5].
Varuhinja človekovih pravic dosledno meni, da bi morale institucije in organi EU uporabljati pravila, ki so jih določili zase. To zagotavlja doslednost in preglednost ter preprečuje kakršen koli občutek samovoljnosti pri delovanju uprave EU. Ti vidiki so zlasti pomembni, ko Komisija pripravlja zakonodajne predloge.
Smernice za boljše pravno urejanje določajo načela, ki jih Komisija upošteva pri pripravi predlogov ter upravljanju in ocenjevanju obstoječe zakonodaje. Čeprav bo pri njihovi uporabi morda potrebna določena prožnost, bi moralo biti vsako odstopanje od zahtev iz teh smernic vedno upravičeno. V nasprotnem primeru lahko državljani EU dvomijo o zavezanosti Komisije preglednemu, vključujočemu in na dokazih temelječemu zakonodajnemu postopku. To še toliko bolj velja, kadar Komisija pri predlaganju zakonodaje ne izpolnjuje pravnih zahtev, kot je izvedba ocene skladnosti s podnebnimi predpisi.
To je tretja pritožba [6], ki jo je moj urad prejel v zadnjih mesecih v zvezi s skladnostjo Komisije s pravnimi zahtevami, njenimi smernicami za boljše pravno urejanje in nadaljnjimi pravili pri pripravi zakonodajnih predlogov. Jasno je, da vprašanja, izpostavljena v teh treh pritožbah, varuhu človekovih pravic odpirajo številna pomembna vprašanja.
Zato sem se odločil, da začnem preiskavo te pritožbe.
Kot prvi korak menim, da se mora moja preiskovalna skupina sestati z ustreznimi predstavniki Komisije, da bi razpravljali o vprašanjih, ki so jih izpostavili pritožniki. Priloga k temu dopisu vsebuje seznam bolj specifičnih vprašanj, o katerih se bo razpravljalo na tej seji.
Poleg tega sem se odločil, da je treba pregledati naslednje dokumente:
- Kakršna koli dokumentacija v zvezi z odločitvijo, da se v tem primeru ne izvede posvetovanje z deležniki, in nova ocena učinka, vključno z vsemi ustreznimi informacijami, vnesenimi v informacijsko platformo D ecide, ter kakršna koli odobritev, za katero se zaprosi in jo podeli podpredsednik, pristojen za „boljše pravno urejanje“, ali direktor, pristojen za „boljše pravno urejanje“ v generalnem sekretariatu [7].
- Kakršna koli dokumentacija v zvezi z odločitvijo, da se ocena skladnosti s podnebnimi predpisi ne izvede (člen 6(4) evropskih podnebnih pravil).
- Kakršna koli dokumentacija v zvezi z odločitvijo o začetku hitrega posvetovanja med službami.
- morebitne dodatne notranje smernice za osebje o uporabi smernic in nabora orodij za boljše pravno urejanje, če so pomembne za to poizvedbo.
Vljudno Vas prosim, da navedene dokumente predložite mojemu uradu, po možnosti v elektronski obliki prek šifrirane elektronske pošte [8] pred sejo in najpozneje do 6. junija 2025.
Po sestanku lahko moja preiskovalna skupina zahteva pregled dodatnih dokumentov.
Informacije ali dokumenti, za katere vaša institucija meni, da so zaupni, ne bodo razkriti pritožnikom ali kateri koli drugi osebi brez predhodnega soglasja Komisije. [9]
Vljudno Vas prosim, da se v vašem uradu obrnete na Markusa Spoererja, pristojnega za to preiskavo, in se dogovorite o podrobnostih inšpekcijskega pregleda in sestanka, ki bosta potekala pred 18. junijem 2025.
S spoštovanjem,
Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic
Strasbourg, 21. maj 2025
Priloga:
Seznam vprašanj za sejo
Posvetovanje z deležniki
Komisija v obrazložitvenem memorandumu, ki je priložen njenemu predlogu, pod naslovom „posvetovanja z deležniki“ navaja štiri elemente:
1) Evropska komisija, Call for evidence on the rationalisation of reporting requirements (Poziv k predložitvi dokazov o racionalizaciji zahtev glede poročanja), od oktobra do decembra 2023;
2) srečanja Evropske komisije s podjetji in drugimi deležniki v začetku februarja 2025;
3) Evropska komisija je maja in novembra 2024 organizirala tudi ločene dejavnosti deležnikov, vključno z dvema velikima hibridnima forumoma deležnikov o direktivi o poročanju podjetij o trajnostnosti, na katerih je fizično sodelovalo približno 400 ljudi, virtualno pa več kot 3000 ljudi;
4) Evropska komisija je prejela zelo veliko število dopisov in podrobnih analiz od vseh vrst deležnikov (od podjetij do vlagateljev, bank, civilne družbe, nevladnih organizacij, gospodarskih zbornic in nacionalnih uprav držav članic).
- Ali lahko Komisija pojasni razloge za svojo odločitev, da za ta predlog ne bo izvedla javnega posvetovanja? Kako in kdo je sprejel to odločitev?
- Komisija omenja poziv k predložitvi dokazov, ki je potekal od oktobra do decembra 2023. Ali lahko Komisija pojasni, v kolikšni meri je dokument o pozivu k predložitvi dokazov zajemal elemente zadevnega posebnega zakonodajnega predloga?
- Ali lahko Komisija v zvezi s „sestanki s podjetji in drugimi deležniki v začetku februarja 2025“pojasni: Kdo je bil povabljen na ta srečanja? Kdaj, kako in na podlagi katerih meril so bile zainteresirane strani povabljene na ta srečanja? Kako so bili rezultati teh sej upoštevani pri pripravi zadevnega zakonodajnega predloga? (Predložite vso ustrezno notranjo dokumentacijo.)
- Ali lahko Komisija v zvezi z dejavnostmi zainteresiranih strani, navedenimi v točki 3 zgoraj, zagotovi seznam tistih, ki so se udeležili teh sestankov? Kako in na podlagi katerih meril so bile te zainteresirane strani izbrane ali povabljene? V kolikšni meri navedeni veliki hibridni forum zainteresiranih strani zadeva vsebino obravnavanega zakonodajnega predloga? Kako so bili rezultati teh dveh forumov deležnikov upoštevani pri pripravi zadevnega zakonodajnega predloga? (Predložite vso ustrezno notranjo dokumentacijo.)
Ocena učinka:
Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga navaja, da je bilo „glede na pomen in nujnost te pobude odobreno odstopanje v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje. V skladu s tem ni bila pripravljena celovita ocena učinka, vendar je predlogu priložen delovni dokument služb Komisije, ki vključuje analizo učinkov predlaganih ukrepov, vključno s kvalitativno analizo in po možnosti ocenami prihrankov pri stroških ter podpornimi dokazi.“Komisija se sklicuje na „kritično nujnost“konkurenčnosti podjetij EU in prejšnje ocene učinka, izvedene za obstoječe pravne akte.
- Ali lahko Komisija pojasni razloge za svojo odločitev, da ne bo izvedla nove ocene učinka? Zlasti, ali lahko Komisija pojasni „nujnost“razmer, zaradi katere „predlog ne omogoča ocene učinka“?
- Kako in kdo je sprejel odločitev, da se ocena učinka ne izvede?
- V kolikšni meri so obstoječe ocene učinka zajemale zakonodajni predlog Komisije, ki je predmet te preiskave? Navedite ustrezne ocene učinka in izpostavite dele, ki so pomembni za ta predlog. Predložite tudi vso dokumentacijo, ki se nanaša na notranjo oceno Komisije v zvezi s tem.
Ocena podnebne skladnosti (člen 6(4) evropskih podnebnih pravil)
- Ali je Komisija izvedla oceno skladnosti zadevnega zakonodajnega predloga s podnebnimi spremembami? Če ne, zakaj je bilo odločeno, da to ni potrebno? Kako in kdo je sprejel to odločitev?
Posvetovanje med službami
- Ali lahko potrdite, da je bil čas, dodeljen posvetovanju med službami, v tem primeru skrajšan? Navedite podrobnosti o tem, kdaj se je začelo posvetovanje med službami in kdaj je bilo zaključeno.
- V katerih okoliščinah se Komisija odloči skrajšati čas, namenjen posvetovanju med službami? Na kakšni podlagi in kdo sprejema takšne odločitve?
- Kateri so bili razlogi za skrajšanje časa, navedenega v posvetovanju med službami v tej zadevi?
[1] ClientEarth, Notre Affaire A Tous, kampanja za čista oblačila, Evropska koalicija za korporativno pravičnost, Global Witness, Transport & Okolje, Antislavery International in Friends of the Earth Europe
[2] COM(2025) 81 konč.
[3] https://commission.europa.eu/publications/omnibus-i_sl.
[4] https://commission.europa.eu/law/law-making-process/better-regulation/better-regulation-guidelines-and-toolbox_sl.
[5] Člen 6(4) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti
[6] V eni od drugih pritožb je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo (1379/2024/MIK – Kako je Evropska komisija pripravila predlog za spremembo zakonodaje v zvezi s skupno kmetijsko politiko). Druga pritožba, ki še ni rešena.
[7] V skladu s postopkom iz zbirke orodij za boljše pravno urejanje, orodje 1, str. 10.
[8] Šifrirana e-poštna sporočila lahko pošljete v naš namenski poštni predal.
[9] Prosimo, da to gradivo jasno označite z „Zaupno“. Šifrirana e-poštna sporočila lahko pošljete v naš namenski poštni predal. Tovrstne informacije in dokumenti bodo kmalu po koncu preiskave izbrisani iz dosjejev evropskega varuha človekovih pravic.