predsednica

Evropska komisija

Spoštovani predsednik,

sklicujem se na svoj dopis z dne 16. maja 2025, v katerem sem vas obvestil, da sem začel preiskavo v zvezi z navedeno pritožbo [1].

Pritožba se nanaša na domnevno neizpolnjevanje smernic in orodij Komisije za boljše pravno urejanje [2] pri pripravi zakonodajnega predloga za spremembo direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD) in direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD)^[3], ki je eden od predlogov iz svežnja omnibus I za poenostavitev ^[4].

Natančneje, pritožniki so zaskrbljeni, da je Komisija odstopila od ključnih postopkovnih zahtev, predvidenih v smernicah za boljše pravno urejanje, ker ni izvedla ocene učinka in javnega posvetovanja brez ustrezne utemeljitve. Po njihovem mnenju je Komisija izvedla hitro posvetovanje med službami, ki ni bilo v skladu z njenim poslovnikom. Pritožniki so zaskrbljeni tudi, ker Komisija ni izvedla ocene skladnosti s podnebnimi predpisi, kot je predvideno v evropskih podnebnih pravilih [5].

16. junija 2025 se je moja preiskovalna skupina sestala z vašimi službami. Temu dopisu je priloženo poročilo o sestanku. Zahvaljujem se vam in vašim službam, da ste mojemu uradu zagotovili dokumentacijo, ki sem jo zahteval za pregled.

Zdaj sem ugotovil, da je treba na podlagi doslej zbranega gradiva od Komisije prejeti pisni odgovor o glavnih vprašanjih, izpostavljenih v tej zadevi.

1. O odsotnosti ocene učinka

Čeprav bi zadevni zakonodajni predlog načeloma zahteval celovito oceno učinka [6], je Komisija ni izvedla, temveč je namesto tega pripravila analitični dokument v obliki delovnega dokumenta služb Komisije.

V smernicah in zbirki orodij za boljše pravno urejanje je predvidena možnost odstopanja od njihovih zahtev, vključno z zahtevo po izvedbi ocene učinka. Vendar morajo ta odstopanja upoštevati nekatera postopkovna pravila. Odstopanja morajo biti ob sprejetju zakonodajnega predloga temeljito utemeljena in dobro pojasnjena, da lahko javnost preuči razloge Komisije za odstopanje od njenih pravil. V nasprotnem primeru lahko državljani EU dvomijo o zavezanosti Komisije preglednemu, vključujočemu in na dokazih temelječemu zakonodajnemu postopku.

Na podlagi gradiva, ki je bilo do zdaj na voljo, se zdi, da Komisija v tem primeru ni ustrezno utemeljila odstopanja od svojih pravil.

Komisija je v obrazložitvenem memorandumu utemeljila „kritično nujnost“predloga in s tem povezano odstopanje od zahteve po oceni učinka s potrebo po ohranitvi konkurenčnosti podjetij EU. Komisija je na sestanku z mojo preiskovalno skupino pojasnila, da je nujnost posledica težkih gospodarskih razmer v EU in dejanskih vprašanj izvajanja, vključno s potrebo, da se podjetjem omogoči vnaprejšnje načrtovanje. Komisija se je sklicevala tudi na „Draghijevo poročilo“^[7] in izzive, ki jih je razkrila v zvezi s konkurenčnostjo gospodarstva EU, vključno z regulativnim bremenom, naloženim podjetjem.

Vendar Komisija ni navedla nobenega nenadnega ali nepričakovanega dogodka, ki bi upravičil nujnost. Komisija tudi ni pojasnila, zakaj na prvi stopnji ukrepi „ustavitve ure“[8] ne bi zadostovali za obravnavo navedene kritične nujnosti. Zdi se, da bi sprejetje teh ukrepov Komisiji lahko omogočilo dovolj časa za izvedbo ocene učinka predlaganih vsebinskih sprememb direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti in direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (določenih v zakonodajnem predlogu, ki je predmet te preiskave). Ugotavljam tudi, da Komisija ni predvidela pregleda nobenega dokumenta, ki bi obravnaval nujnost razmer in posledično potrebo po odstopanju od zahteve po oceni učinka. Zato bi bil hvaležen, če bi Komisija lahko podala pripombe v zvezi s tem.

Hvaležen bi bil tudi, če bi lahko Komisija s sklicevanjem na ustrezne dele svojih ocen učinka obstoječih pravnih aktov (tj. direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti in direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti) pojasnila, v kolikšni meri te prejšnje ocene učinka zajemajo spremembe zadevnega zakonodajnega predloga.

2. O odsotnosti javnega posvetovanja

Razumem, da je Komisija v tem primeru menila, da se v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje javno posvetovanje ne zahteva (brez ocene učinka), prav tako pa ni bilo izvedljivo (glede na zgoraj navedeno nujnost) ali potrebno (glede na različne druge izmenjave z deležniki).

Še vedno ni jasno, v kolikšni meri so poziv k predložitvi dokazov o racionalizaciji zahtev glede poročanja od oktobra do decembra 2023 in dva velika hibridna foruma deležnikov o direktivi o poročanju podjetij o trajnostnosti maja in novembra 2024 zajemali elemente zadevnega specifičnega zakonodajnega predloga. Hvaležen bi bil, če bi od Komisije prejel dodatna pojasnila v zvezi s tem.

Zdi se, da sta bili srečanji, organizirani februarja 2025, ki so se ju udeležili predvsem interesi industrije in podjetij, edina izmenjava deležnikov, ki je potekala posebej v zvezi z zadevnim zakonodajnim predlogom.

Ni jasno, kako so izmenjave deležnikov iz obrazložitvenega memoranduma pomenile, da z javnim posvetovanjem ne bi bile dodane nove informacije, zlasti glede na to, da številni deležniki, ki bi sicer lahko prispevali, niso bili povabljeni k sodelovanju na sestankih februarja 2025.  

Hvaležen bi bil, če bi Komisija lahko podala pripombe na te pripombe.

3. O odsotnosti ocene skladnosti s podnebnimi predpisi

V skladu z evropskimi podnebnimi pravili mora Komisija izvesti oceno skladnosti vsakega osnutka ukrepa ali zakonodajnega predloga s podnebnimi spremembami,„in to oceno vključiti v vsako oceno učinka, ki spremlja te ukrepe ali predloge, ter ob sprejetju objaviti rezultate te ocene“[9].

Razumem, da je Komisija, ker ni bila izvedena ocena učinka, menila, da ji ni treba objaviti ocene skladnosti s podnebnimi spremembami. Čeprav je v obrazložitvenem memorandumu navedeno, da predlagane spremembe ne ogrožajo splošnih ciljev evropskega zelenega dogovora [10], Komisija v obrazložitveni memorandum ali delovni dokument služb Komisije ni vključila nobene analize, ki bi podprla ta sklep. Čeprav je Komisija mojemu uradu predložila dokumente, v katerih je opisala splošno področje uporabe novih pravil, se zdi, da ti dokumenti ne vsebujejo posebne notranje ocene skladnosti zakonodajnega predloga s ciljem podnebne nevtralnosti.

Zato se zdi, da Komisija pred sprejetjem zadevnega zakonodajnega predloga ni izvedla ocene skladnosti s podnebnimi predpisi, čeprav evropska podnebna pravila ne predvidevajo nobenih izjem od izvedbe take ocene. Hvaležen bi bil, če bi Komisija lahko komentirala te pomisleke.

4. O posvetovanju med službami (ISC)

Poslovnik Komisije [11] predvideva formalni ISC za „službe, ki imajo pravni interes zaradi narave, predmeta ali učinka osnutka akta“.[12] Običajno imajo službe, s katerimi se posvetuje v ISC, na voljo deset delovnih dni za pregled predloga in odgovor.[13] „V izjemnih primerih in v ustrezno utemeljenih nujnih primerih“poslovnik omogoča možnost hitrega ISC s skrajšanim časovnim okvirom 48 ur [14].  

V zvezi z obravnavanim predlogom je bil Mednarodni svet za sladkor zaključen v 24 urah. Začelo se je v petek zvečer in končalo v soboto zvečer. Komisija v pregled ni predložila nobenega dokumenta, v katerem bi bila pojasnjena izjemna nujnost zadeve in zlasti razlog, zakaj ni bilo mogoče upoštevati 48-urne časovne vrstice ISC s hitrim sledenjem. Hvaležen bi bil, če bi Komisija lahko podala kakršna koli pojasnila v zvezi s tem vprašanjem.

5. Naslednji koraki

Vljudno Vas prosim, da ob upoštevanju navedenih vprašanj odgovor Komisije prejmete do 15. septembra 2025.

Glede na pomen te preiskave in ob upoštevanju, da Komisija načrtuje dodatne predloge „omnibus“, ne nameravam odobriti podaljšanja tega roka.

S spoštovanjem,

Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 11. julij 2025

[1] https://www.ombudsman.europa.eu/en/opening-summary/en/205174.

[2] https://commission.europa.eu/law/law-making-process/better-regulation/better-regulation-guidelines-and-toolbox_en.

[3] COM(2025) 81 konč.

[4] https://commission.europa.eu/publications/omnibus-i_en.

[5] Člen 6(4) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti.

[6] V smernicah za boljše pravno urejanje je navedeno: „Ocena učinka je potrebna za pobude Komisije, ki bodo verjetno imele znatne gospodarske, okoljske ali socialne učinke ali ki vključujejo znatno porabo in pri katerih lahko Komisija izbira med možnostmi politike“.

[7] Draghijevo poročilo o konkurenčnosti EU, https://commission.europa.eu/topics/eu-competitiveness/draghi-report_en.

[8] Kot je predvideno v predlogu COM(2025)80 final.

[9] Člen 6(4) evropskih podnebnih pravil.

[10] Glej obrazložitveni memorandum predloga COM(2025)81 final, v katerem je navedeno: „Ta predlog zato vsebuje določbe za poenostavitev in racionalizacijo regulativnega okvira, da bi zmanjšali breme za podjetja, ki izhaja iz direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti in direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ne da bi pri tem ogrozili cilje politike katerega koli zakonodajnega akta, ter zagotovili stroškovno učinkovitejše uresničevanje splošnih ambicij evropskega zelenega dogovora v zvezi z zelenim in pravičnim prehodom“(poudarek dodan).

[11] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=UL:L_202403080.

[12] Člen 55(1) Poslovnika Komisije.

[13] Člen 59 Poslovnika Komisije.

[14] Člen 60 Poslovnika Komisije.