Spoštovani predsednik,

Prejel sem pritožbo zoper Evropsko komisijo od ClientEarth in BirdLife Europe ter Srednje Azije.

Pritožniki so zaskrbljeni, kako je Komisija pripravila predlog za spremembo zakonodaje v zvezi s skupno kmetijsko politiko.[1] Predlog je nastal kot odziv na množične proteste kmetov v več državah članicah EU, med drugim proti nekaterim pravilom EU, za katere so kmetje menili, da jim nalagajo preveliko breme. Komisija je z zadevnim zakonodajnim predlogom želela kmetom zagotoviti večjo prožnost pri izpolnjevanju nekaterih pravil EU za varstvo okolja.

Komisija je predlog predstavila 15. marca 2024 brez ocene učinka. Evropski parlament in Svet sta zakonodajni akt sprejela 24. aprila 2024 oziroma 13. maja 2024 [2].

Pritožniki so izrazili pomisleke glede tega, kako je Komisija pripravila zakonodajni predlog. Menijo, da postopek Komisije ni bil v skladu s smernicami in zbirko orodij za boljše pravno urejanje ter sodno prakso [3]. Zlasti so zaskrbljeni, da je Komisija morda omilila nekatere okoljske zahteve, ne da bi celovito preučila razpoložljive dokaze, da bi zagotovila, da nova pravila ne bi ogrozila okoljskih in podnebnih ciljev EU ter dolgoročne trajnosti kmetijstva EU. Zaskrbljeni so tudi, ker se Komisija o svojem predlogu ni ustrezno posvetovala z javnostjo.

Po skrbni obravnavi pritožbe sem se odločil, da bom začel preiskavo o tem, kako Komisija pri pripravi zakonodajnih predlogov, za katere meni, da so nujni, uporablja smernice in zbirko orodij za boljše pravno urejanje ter pravne zahteve.

Kot prvi korak sem ugotovil, da bi bilo koristno od Komisije prejeti pisni odgovor na vprašanja iz priloge k temu dopisu.

Komisijo vljudno prosim, da svoj odgovor pošlje mojemu uradu do 16. decembra 2024.

Hkrati sem se odločil, da bi bilo koristno, če bi se moja preiskovalna skupina sestala s predstavniki Komisije, da bi razpravljali o odgovoru Komisije kmalu po tem, ko bo ta odgovor predložen, v začetku leta 2025. Hvaležen bi vam bil, če bi se vaše osebje lahko obrnilo na gospoda Michała Krajewskega, ki je odgovoren za to preiskavo, da bi se dogovorili za ta sestanek.

Prav tako se mi zdi koristno pregledati dokumente, navedene v Prilogi.

Upoštevajte, da bom vaš odgovor in z njim povezane priloge verjetno poslal pritožniku, ki bo predložil pripombe. Prav tako nameravam objaviti vaš odgovor.^[4]

Če se med to preiskavo Komisija vključi v sodne postopke v zvezi z isto vsebino kot ta pritožba, vas prosim, da mi to sporočite.

S spoštovanjem,

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 16. september 2024

Priloga: Seznam vprašanj za pisni odgovor

1) Ali ima Komisija vzpostavljene notranje postopke za odločanje o tem, ali naj v primeru „nujnih“ zakonodajnih predlogov odstopa od zahtev glede ocene učinka iz smernic in zbirke orodij za boljše pravno urejanje? V kateri fazi priprave zakonodajnega predloga je bilo odločeno, da je potrebno odstopanje? Kako se sprejemajo takšne odločitve in kdo jih sprejema?[5]

2) Kako Komisija v primeru zakonodajnih predlogov, za katere meni, da so nujni, zagotavlja, da upošteva načelo odločanja na podlagi dokazov, kot je določeno v njenih smernicah in zbirki orodij za boljše pravno urejanje ter v sodni praksi?

V tem primeru varuhinja človekovih pravic razume, da se je Komisija oprla na prejšnjo oceno učinka, izvedeno leta 2018. Katere ukrepe, če sploh, je Komisija sprejela za zagotovitev, da so ugotovitve iz ocene učinka iz leta 2018 ostale ustrezne in posodobljene v času zadevnega zakonodajnega predloga? Navedite vso dokumentacijo, ki se nanaša na notranjo oceno Komisije v zvezi s tem.

3) Ali lahko Komisija potrdi, ali je izpolnila „analitični dokument“, ki nadomešča oceno učinka v zadevnem primeru? Če ste odgovorili pritrdilno, delite kopijo „analitičnega dokumenta“. Če je odgovor nikalen, pojasnite, zakaj še ni dokončan.

4) Kako Komisija izvaja člen 6(4) evropskih podnebnih pravil [6]? Ali Komisija spremlja, koliko zakonodajnih predlogov sprejme, da se opravi ocena skladnosti s podnebnimi predpisi? Če ste odgovorili pritrdilno, nam sporočite te statistične podatke.

Ali obstajajo okoliščine, v katerih Komisija meni, da lahko odstopa od dolžnosti zagotavljanja skladnosti zakonodajnih predlogov s cilji podnebne nevtralnosti iz evropskih podnebnih pravil, in če da, na kakšni podlagi?

Ali ima Komisija vzpostavljen notranji postopek za zagotovitev sistematičnega ocenjevanja te skladnosti?

Kako je ocena skladnosti javno dostopna v primerih, ko Komisija ne izvede ocene učinka?

Ali je Komisija v zadevnem primeru izvedla tako oceno skladnosti? Če je tako, ga prosim delite z nami.

5) Kako Komisija v primeru zakonodajnih predlogov, za katere meni, da so nujni, zagotavlja, da upošteva načelo javnega posvetovanja ali zahteve ciljno usmerjenega posvetovanja, kot je določeno v njenih smernicah in zbirki orodij za boljše pravno urejanje, ter splošneje načelo odprtosti, zapisano v Pogodbah EU?

V tej zadevi je Komisija zaprosila za mnenje nekatere kmetijske organizacije. Ali lahko Komisija pojasni, zakaj se je odločila, da se v istem časovnem okviru ne bo posvetovala z drugimi deležniki, kot so okoljske organizacije? Navedite vso dokumentacijo, ki se nanaša na notranjo oceno Komisije v zvezi s tem.

[1] COM(2024) 139 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52024PC0139.

[2] Uredba 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembo strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in kazni (UL L 2024/1468, 24.5.2024, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32024R1468).

[3] Sodba z dne 3. decembra 2019, Češka republika proti Parlamentu in Svetu, C-482/17, ECLI:EU:C:2019:1035, točke 76–94 v zvezi s tem, ali je Komisija pri pripravi zakonodajnega predloga upoštevala vse ustrezne informacije, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=DFDE68DF1B893E5168C274A2224623E3?text=&docid=221244&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=8291960.

[4] Če želite predložiti dokumente ali informacije, za katere menite, da so zaupni, in ki se pritožniku ne smejo razkriti ali objaviti na spletišču varuha človekovih pravic, jih označite kot zaupne. Šifrirana e-poštna sporočila lahko pošljete v naš namenski poštni predal.

[5] V zvezi s tem glej nadaljnjo pripombo Evropskega varuha človekovih pravic v zadevi 904/2014/OV o javnem posvetovanju Evropske komisije pred zakonodajnim predlogom uredbe o evropskem enotnem trgu elektronskih komunikacij, https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/60965.

[6] Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243/1, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32021R1119).