- SL Slovenščina
Machine translations can contain errors potentially reducing clarity and accuracy; the Ombudsman accepts no liability for any discrepancies. For the most reliable information and legal certainty, please refer to the source version in English linked above.
For more information please consult our language and translation policy.
Sklep o tem, kako je Prevajalski center za organe Evropske unije izvedel postopek za oddajo javnega naročila za angleško-turške prevajalske storitve (zadeva 251/2024/KW)
Decision
Case 251/2024/KW - Opened on Tuesday | 19 March 2024 - Decision on Tuesday | 18 November 2025 - Institution concerned Translation Centre for the Bodies of the European Union ( Maladministration found ) - Country Poland
Complaint submitted
02/02/2024Analysis of the complaint
05/02/2024Inquiry ongoing
28/02/2024Inquiry outcome
18/11/2025
Zadeva se je nanašala na to, kako je Prevajalski center za organe Evropske unije (v nadaljevanju: Prevajalski center) ocenil ponudbo na področju prevajalskih in redakcijskih storitev. Pritožnik je bil zlasti zaskrbljen, kako je Prevajalski center razlagal merila za izbor in dodelitev ter kako je ocenjeval merila za dodelitev, pa tudi zaradi odločitve Prevajalskega centra, da opusti postopkovno fazo „razpisnih pogojev“ (pravil, ki se uporabljajo za postopek javnega naročanja).
Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Prevajalski center v razpisnih zahtevah ni jasno opredelil in razlikoval med izbirnimi merili in merili za dodelitev. To je pomenilo nepravilnost. Ker pa Prevajalski center nazadnje ni oddal nobenega naročila za prevajalske storitve, ki so predmet pritožbe, je varuhinja človekovih pravic menila, da priporočilo ne bi bilo koristno.
Kljub temu je varuhinja človekovih pravic predlagala izboljšave, da bi moral Prevajalski center v prihodnjih razpisih v razpisnih zahtevah jasno razlikovati med merili za izbor in dodelitev, da bi bil skladen s finančno uredbo EU. V zvezi s tem bi moral Prevajalski center zagotoviti tudi jasna navodila o vrsti dokazil, ki jih je treba predložiti za merila za izbor in dodelitev. Varuhinja človekovih pravic je tudi izjavila, da bo spremljala prihodnje javne razpise in po potrebi razmislila o ponovni preučitvi zadeve.
Varuhinja človekovih pravic je tudi poudarila, da je dobra upravna praksa zagotoviti, da so ponudniki seznanjeni z vsemi odločitvami o opustitvi postopkovnih korakov, določenih v razpisnih zahtevah, in da je obžalovanja vredno, da tega ni storil Prevajalski center. Neobveščanje ponudnikov o odpovedi procesnemu dejanju je prav tako pomenilo nepravilnost. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic menila, da je opustitev postopkovnega koraka v nasprotju z veljavnimi pravili. V zvezi s tem je podala ustrezen predlog za izboljšanje.
Ozadje pritožbe
1. Prevajalski center za organe Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Prevajalski center) je avgusta 2023 organiziral postopek javnega naročanja za več okvirnih pogodb za storitve prevajanja in naknadnega urejanja na različnih znanstvenih področjih iz angleščine v 16 jezikov [1] Javni razpis je bil razdeljen na 26 sklopov.
2. „Razpisne zahteve“ (ki so pravila, ki urejajo postopek javnega naročanja)[2] med drugimi merili za izbor določajo, da morajo imeti ponudniki potrebno tehnično in strokovno usposobljenost za izvedbo naročila. Zlasti se je od njih pričakovalo, da bodo dokazali izkušnje s prevajanjem in urejanjem na podlagi več minimalnih meril (merilo za izbor T1).[3] Poleg tega se je od vsakega prevajalca/naknadnega urednika, vključenega v projekt, pričakovalo, da izpolnjuje posebne zahteve (merilo za izbor T2). Kandidati iz profila 1 morajo dokazati, da so pridobili univerzitetno diplomo ali enakovredno kvalifikacijo, dokazano z diplomo na enem od naslednjih znanstvenih področij: medicino ali veterinarsko medicino, farmacijo, farmakologijo, toksikologijo, biologijo, kemijo ali biokemijo. Kandidati v profilu 2 morajo dokazati, da so pridobili univerzitetno diplomo ali enakovredno kvalifikacijo, dokazano z diplomo na enem od naslednjih znanstvenih področij: okolje ali varnost hrane. Kandidati iz profila 3 morajo dokazati, da so pridobili univerzitetno diplomo ali enakovredno kvalifikacijo, dokazano z diplomo iz prevajanja ali jezikov [4].
3. Prevajalski center je kakovost ponudb ocenil na podlagi naslednjih meril za oddajo [5]: jezikovne in terminološke vire (merilo za oddajo C1), izkušnje in specializacijo ponudnika za opravljanje storitev (merilo za oddajo C2) ter usposobljenost jezikovne ekipe za opravljanje storitev (merilo za oddajo C3). V razpisnih zahtevah je v okviru merila za oddajo C2 določenih pet vidikov, ki bi se šteli za „sredstva“, vključno s „specializacijo ponudnika na znanstvenih področjih“in „specializiranimi izkušnjami s prevajanjem na vsaj enem od zgoraj navedenih znanstvenih področij [...] (vključno z ustreznostjo prevajalske storitve in doseženo ravnjo kakovosti). V skladu z merilom za oddajo C3 je bilo v razpisnih zahtevah med drugim določeno, da se „dodatna kvalifikacija (dokazana z diplomo) na zahtevanih področjih“ šteje za prednost.
4. Pritožnik, prevajalsko podjetje, je predložil ponudbo za zagotavljanje prevajalskih storitev iz angleščine v turščino (sklop 26). Prevajalski center je 3. novembra 2023 pritožnika obvestil, da njegova ponudba ni bila uspešna, saj ni dosegla minimalnih točk za kakovost [6].
5. Istega dne je pritožnik od Prevajalskega centra zahteval natančne podatke o metodologiji, uporabljeni za ocenjevanje ponudbe, in podvomil v ocene, pridobljene na podlagi meril za oddajo javnega naročila C2 in C3.
6. Prevajalski center je 1. decembra 2023 pritožniku poslal podroben odgovor glede točkovanja. Po tem odgovoru je pritožnik izrazil pomisleke glede besedila meril za dodelitev C2 in C3 ter glede tega, kako je Prevajalski center ocenil svojo ponudbo na podlagi teh meril. Pritožnik je izrazil tudi pomisleke glede celovitosti razpisnega postopka, ker Prevajalski center ni vzpostavil stika z jezikoslovci, vključenimi v razpise, da bi preveril njihovo sodelovanje, kot je določeno v razpisnih zahtevah.
7. Pritožnik, ki ni bil zadovoljen z odgovorom Prevajalskega centra na to nadaljnjo korespondenco, se je 2. februarja 2024 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.
Preiskava
8. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi z naslednjimi vidiki pritožbe:
A. Nejasna opredelitev in razlikovanje med merili za izbor in merili za oddajo javnega naročila v razpisnih zahtevah.
B. Neupoštevanje postopkovnega koraka razpisne dokumentacije.
9. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor Prevajalskega centra na pritožbo, pripombe pritožnika na odgovor Prevajalskega centra in nadaljnji odgovor na zahtevo po pojasnilu. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je sestala tudi s Prevajalskim centrom in v okviru tega sestanka prejela nadaljnje zaupne dokumente.
Nejasna opredelitev in razlikovanje med merili za izbor in merili za oddajo javnega naročila v razpisnih zahtevah
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
10. Pritožnik je podvomil v razlago Prevajalskega centra glede tega, kaj je merilo za izbor in merilo za oddajo javnega naročila. Trdila je, da Prevajalski center ni ustrezno ocenil merila za oddajo javnega naročila C2. Trdila je, da je bila zahteva po „posebnih izkušnjah s prevajanjem (tj. izkušnjah s prevajanjem, pridobljenih pri institucijah in organih EU ali nacionalnih ali mednarodnih javnih organih)“vključena le v merila za izbor, ne pa tudi v merila za oddajo javnega naročila. Poleg tega je pritožnik v zvezi z merilom za oddajo C3 trdil, da izraz „dodatne kvalifikacije (dokazane z diplomo)“ v merilu za oddajo ni bil jasno opredeljen, kar je pomenilo subjektivno oceno kvalifikacij jezikoslovcev, vključenih v ponudbo.
11. Prevajalski center je trdil, da se merili za oddajo javnega naročila, povezani s „specializacijo ponudnika na znanstvenem področju“ in „specializiranimi izkušnjami s prevajanjem“, nanašata na ponudbo in ne na tehnično in strokovno usposobljenost ponudnika. Po njenem mnenju to Prevajalskemu centru omogoča, da razume vrste dodeljenih profilov, in je dober pokazatelj števila zaposlenih, ki jih je ponudnik predvidel za opravljanje storitev. Prevajalski center jih je zato štel za merila za dodelitev v skladu s točko 21 Priloge I k finančni uredbi iz leta 2018 [7].
12. Prevajalski center je pojasnil, da pritožnikovim razpisnim točkam ni dodelil točk v okviru merila za oddajo C2, ker nobeno predloženo potrdilo ni bilo povezano s prevajalskimi storitvami, opravljenimi za institucije in organe EU ali nacionalne ali mednarodne javne organe. Prevajalski center se je v zvezi s tem skliceval na oddelek 3.2.3 razpisnih pogojev (merilo za izbor) in navedel, da specializirane izkušnje s prevajanjem niso minimalna in obvezna zahteva (merilo za izbor) ter da je to „sredstvo“ ocenil šele v fazi oddaje javnega naročila. Prevajalski center je nadalje trdil, da je natančno število točk, dodeljenih za „strokovne izkušnje s prevajanjem“, odvisno od števila strani, prevedenih za institucije in organe EU ter nacionalne ali mednarodne javne organe na znanstvenih področjih, ki so bila predmet javnega razpisa, in temelji na potrdilih o izkušnjah, vključenih v razpis. Prevajalski center je v zvezi s tem pojasnil, da so v točki 3.2.3 (merilo T1) razpisne dokumentacije jasno določene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati potrdila o izkušnjah. V zvezi s „kakovostjo opravljenih storitev“ je Prevajalski center pojasnil, da ta prednost velja le za „specializirane izkušnje s prevajanjem“, navedene v razpisu, in ne za splošne izkušnje s prevajanjem.
13. Prevajalski center je v zvezi z merilom za oddajo javnega naročila C3 pojasnil, da je diploma, ki se navaja kot dokazilo o „dodatni kvalifikaciji“, diploma z enakimi značilnostmi kot pri merilih za izbor. Pri merilu je bila za poenostavitev uporabljena beseda „diploma“, vendar je zahtevana raven izobrazbe ustrezala univerzitetni diplomi.
14. Prevajalski center je sicer priznal, da bi bilo mogoče razpisne pogoje izboljšati, vendar je trdil, da v fazi oddaje naročila ni ocenil meril, povezanih s tehnično in strokovno sposobnostjo ponudnika.
Ocena varuha človekovih pravic
15. Zdi se, da je način, kako je Prevajalski center opredelil merila za izbor in dodelitev, v nasprotju z veljavnimi pravili in ustaljeno sodno prakso.
16. V skladu z veljavnimi pravili se merila za izbor nanašajo na sposobnost ponudnika za izvedbo naročila, kot je tehnična in strokovna sposobnost. Merila za izbor se ocenijo na podlagi uspešnosti/neuspešnosti in so zato minimalne zahteve. Merila za oddajo javnega naročila pa se nanašajo na ponudbo in se uporabljajo za oceno tehnične in finančne ponudbe z namenom izbire ekonomsko najugodnejše ponudbe.
17. V skladu s členom 167(3) finančne uredbe iz leta 2018 [8] lahko javni naročnik merila za oddajo javnega naročila uporabi le za oceno ponudbe. Prvi odstavek točke 21 Priloge I k finančni uredbi iz leta 2018 določa seznam elementov, ki se lahko štejejo za merila za oddajo naročila glede kakovosti [9]. Čeprav se v tem primeru ne uporablja, priročnik Evropske komisije o javnem naročanju zagotavlja dragocene smernice v zvezi s tem. V skladu s tem morajo biti merila za oddajo naročila glede kakovosti „jasna, popolna ter povezana s tehničnimi specifikacijami in pričakovano vsebino ponudbe“ [10].
18. V skladu s sodno prakso EU se merila, povezana s ponudnikom, kot so kvalifikacije, veščine, izkušnje ali strokovno znanje, ne morejo šteti za merila za oddajo.[11] Ta merila bi se morala uporabljati samo kot merila za izbor.[12] Kakovost ponudbe se lahko oceni le na podlagi ponudbe, ne pa na podlagi meril za izbor, kot je tehnična ali strokovna sposobnost ponudnikov, ki so bila preverjena v fazi izbora in jih ni mogoče ponovno upoštevati pri primerjavi ponudb [13].
19. Na podlagi navedenega se zdi, da je bilo to, kako je Prevajalski center opredelil merila za izbor in dodelitev, v nasprotju s finančno uredbo in sodno prakso, kot je navedeno v nadaljevanju.
Merilo za oddajo javnega naročila C2 – izkušnje in specializacija ponudnika
20. Prevajalski center je v svojem odgovoru varuhu človekovih pravic navedel, da se naslednji elementi štejejo za „sredstva“ in s tem za merila za dodelitev [14]:
i. „ponudnikove izkušnje s prevajanjem v jezikovni kombinaciji in na znanstvenih področjih v obsegu, ki presega najmanjši zahtevani obseg“.
ii. specializacija ponudnika na zadevnih znanstvenih področjih
iii. izkušnje ponudnika pri naknadnem urejanju
iv. specializirane izkušnje s prevajanjem na znanstvenih področjih (z institucijami in organi EU ali nacionalnimi ali mednarodnimi javnimi organi)
v. kakovost storitev, ki jih je opravil ponudnik“ [dodano število.]
21. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ta seznam ne ustreza merilom za dodelitev iz točke 3.4 razpisnih pogojev. Prevajalski center te razlike ni pojasnil.
22. Poleg tega se element ii nanaša na ponudnikovo specializacijo na „znanstvenih področjih“. Ta znanstvena področja so navedena samo v merilu za izbor T1 in niso navedena v merilih za dodelitev.
23. V zvezi z elementom iv se Prevajalski center ponovno sklicuje le na „znanstvena področja“. Vendar, kot je navedeno zgoraj, so ta polja navedena samo v izbirnem merilu T1. Čeprav se je Prevajalski center skliceval na izkušnje „z institucijami in organi EU ali nacionalnimi ali mednarodnimi javnimi organi“, je bilo to navedeno v merilu za izbor T1, ni pa bilo navedeno v merilu za oddajo javnega naročila C2, ki se nanaša le na „ustreznost“[izkušenj].
24. Prevajalski center se je v odgovoru pritožniku z dne 30. januarja 2024 in odgovoru varuhinji človekovih pravic izrecno skliceval na merila za izbor iz točke 3.2.3 razpisnih pogojev – „izkušnje s prevajanjem, pridobljene pri institucijah in organih EU ali nacionalnih ali mednarodnih javnih organih“– v zvezi s prednostjo „specializirane izkušnje s prevajanjem“, da bi pojasnil, kakšne izkušnje pričakuje pri oddaji naročila. Prevajalski center je pojasnil, da specializirane izkušnje s prevajanjem niso minimalna zahteva (merilo za izbor) in da je to zahtevo ocenil šele v fazi oddaje javnega naročila.
25. Varuhinja človekovih pravic meni, da je to problematično, saj nobena od teh zahtev ni navedena v merilu za dodelitev C2, temveč le v merilu za izbor T1. Čeprav je Prevajalski center med preiskavo podal dodatna pojasnila o tem, kako je uporabil merila, ni mogoče izključiti, da je uporaba meril za izbor in oddajo v okviru ocenjevanja privedla do napačne ocene ponudb v fazi oddaje. Natančneje, zdi se, da so bila merila za izbor morda uporabljena v okviru ocenjevanja v fazi dodelitve, kar bi bila resna postopkovna napaka ter kršitev finančne uredbe in sodne prakse.
Merilo za oddajo javnega naročila C3 – usposobljenost jezikovne ekipe
26. Enako problematična je tudi ocena merila za oddajo javnega naročila C3. Prevajalski center je ugotovil, da nobeden od osmih predlaganih prevajalcev [15] ni imel „dodatne kvalifikacije (dokazane z diplomo) na zahtevanih znanstvenih področjih iz profilov 1 in 2“, kot se zahteva v točki 3.4 razpisnih pogojev. To bi vplivalo na skupno število točk, dodeljenih na podlagi merila C3. Prevajalski center meni, da bi morala biti navedena „diploma“ za pridobitev točk v fazi podeljevanja „univerzitetna diploma ali enakovredna diploma“. Vendar se merilo za oddajo C3 nanaša le na besedo „diploma“. Beseda diploma ni opredeljena v merilu C3 niti ne določa, katera dokazila je treba predložiti za pridobitev točk za to merilo. Sklicevanje na „univerzitetno diplomo ali enakovredno diplomo“ je mogoče najti le v izbirnem merilu T2. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je Prevajalski center tako ponovno skliceval na minimalno zahtevo merila za izbor T2, da bi pojasnil, kakšne dokaze je pričakoval, da bo ocenil merilo za oddajo javnega naročila C3. Poleg tega varuhinje človekovih pravic ne prepriča trditev Prevajalskega centra, da je „diploma“ še en izraz za „univerzitetno diplomo“. Obstajajo različne vrste diplom in kakšna je kvalifikacija, je odvisna od izobraževalnega sistema in tečaja. Dejstvo, da Prevajalski center oba izraza uporablja izmenično, čeprav se pogosto lahko nanašata na različne kvalifikacije, je problematično, saj lahko povzroči zmedo glede natančnih dokazil, ki jih je treba predložiti skupaj s ponudbo. V skladu z načeli dobrega upravljanja morajo biti ponudniki sposobni jasno razumeti vsako merilo in katera dokazila morajo predložiti za vsako merilo neodvisno od drugih meril.
27. Čeprav je Prevajalski center trdil, da razlikuje med merili za izbor in merili za dodelitev, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je med preiskavo podala izjave, ki so nakazovale nasprotno. Prevajalski center je na primer dejal, da „oddelka 3.2.3 (merili T1 in T2) in 3.4 razpisnih pogojev ponazarjata minimalne zahteve (merila za izbor) in sredstva (merila za dodelitev), ki so vodilna načela, ki jih ocenjevalni odbori upoštevajo v fazi ocenjevanja“.
28. Varuhinja človekovih pravic priznava, da je pri pripravi razpisnih zahtev v postopkih naročanja prevajalskih storitev, ki jih opravijo prevajalci, težko razlikovati med ponudnikovo zmogljivostjo (merila za izbor) in splošno kakovostjo ponudbe (merila za dodelitev). Kljub temu finančna uredba in ustrezna sodna praksa EU zahtevata jasno razlikovanje med merili za izbor in merili za dodelitev. To pomeni, da so merila jasno oblikovana, ne vsebujejo navzkrižnih sklicevanj in se ne prekrivajo.
29. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da Prevajalski center v razpisnih zahtevah ni jasno razlikoval med merili za izbor in oddajo javnega naročila. To je nazadnje povzročilo zmedo glede natančnih dokazov, ki jih je treba predložiti za oceno ponudbe v fazi oddaje javnega naročila. To pomeni nepravilnost. Ker pa Prevajalski center na koncu ni oddal nobenega naročila za prevajalske storitve, ki so predmet te zadeve, varuh človekovih pravic meni, da priporočilo ne bi bilo koristno. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Prevajalski center medtem prilagodil nekatere javne razpise, da bi jih uskladil z zahtevami finančne uredbe.[16] Kljub temu bo v nadaljevanju predlagala izboljšave za zagotovitev, da se zadeva v prihodnosti ne bo ponovila.
30. Poleg tega bo varuhinja človekovih pravic spremljala prihodnje javne razpise, ki jih bo objavil Prevajalski center, da bi preverila, ali Prevajalski center še naprej spreminja svoje razpisne prakse, da bi jih uskladil s finančno uredbo. V nasprotnem primeru lahko varuh človekovih pravic zadevo ponovno preuči.
Neupoštevanje postopkovnega koraka razpisnih zahtev
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
31. Pritožnik je trdil, da je zahteva po neposrednem stiku z jezikoslovci, da se preveri njihovo sodelovanje v razpisu, bistveni del razpisnih pogojev. Odločitev Prevajalskega centra, da se odpove temu postopkovnemu koraku, sproža vprašanja o celovitosti postopka javnega naročanja. Poleg tega je pritožnik trdil, da Prevajalski center nikoli ni obvestil ponudnikov, da se odpoveduje zahtevi po stikih z jezikoslovci.
32. Prevajalski center je pojasnil, da se je temu koraku postopka odpovedal zaradi notranjih časovnih omejitev in nerazpoložljivosti virov. Trdila je, da to ni imelo negativnih učinkov na ponudnike. Prevajalski center je ta sklep formaliziral z internim obvestilom, ki je del uradnih evidenc postopka javnega naročanja.
Ocena varuha človekovih pravic
33. Zdi se, da se je Prevajalski center enostransko odločil opustiti postopkovno fazo razpisnih pogojev. Prevajalski center je v zvezi s tem sprejel le interno obvestilo in ponudnikov ni obvestil o svoji odločitvi, da se temu koraku odpove.
34. V skladu s členoma 151 in 169 finančne uredbe iz leta 2018 ponudniki po predložitvi ne morejo bistveno spremeniti svoje ponudbe; pod strogimi pogoji je dovoljen le popravek administrativnih napak. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi po analogiji to, da bi se javnemu naročniku omogočilo, da enostransko opusti procesno dejanje in tako spremeni postopek, pomenilo neravnovesje med pravicami in obveznostmi javnega naročnika in ponudnikov. Če obstajajo okoliščine, ki upravičujejo potrebo po sprejetju take odločitve, se ta lahko sprejme le pred iztekom roka za oddajo ponudb.
35. Varuhinja človekovih pravic tudi meni, da je dobra upravna praksa, da se ponudniki seznanijo z vsako odločitvijo o opustitvi postopkovnih korakov v razpisnih zahtevah. Poleg tega časovne omejitve ali pomanjkanje sredstev niso razlog za to, da se ne zagotovijo pravočasne in točne informacije o spremembah v razpisnem postopku.
36. Poleg tega trditev Prevajalskega centra, da opustitev tega procesnega dejanja ne bi negativno vplivala na ponudnike, na splošno ni prepričljiva. Namen pravil, določenih v razpisni dokumentaciji, je naročniku omogočiti, da preveri, ali predložene ponudbe izpolnjujejo merila, ki se uporabljajo za zadevno naročilo. V tem primeru je moral Prevajalski center med ocenjevanjem potrditi prevajalce, ki so jih predlagali ponudniki. Namen zadevnega postopkovnega koraka je bil Prevajalskemu centru omogočiti, da preveri, ali so ponudniki ustrezno strokovno usposobljeni za izvedbo naročila, tako da se pred začetkom ocenjevanja obrne na predlagane prevajalce za njihovo predhodno soglasje in zagotovi, da se tisti, ki se niso strinjali s sodelovanjem v javnem razpisu ali niso odgovorili Prevajalskemu centru, črtajo s seznama predlaganih prevajalcev in da se njihovi življenjepisi ne upoštevajo. Nepreverjanje razpoložljivosti predlaganih prevajalcev, kadar je bila to zahteva iz razpisnih pogojev, bi lahko privedlo do položaja, ki bi ogrozil poštenost postopka, v katerem izbrani ponudnik zmaga s prevajalci, ki so dosegli dobre rezultate, vendar v resnici niso bili nikoli na voljo. Prav tako bi lahko prišlo do spremembe ponudbe, če ni mogoče najti zamenjave, ki bi bila vsaj enake kakovosti kot prvotno predlagani prevajalec, če ponudnik ne more več zagotoviti razpoložljivosti tega prevajalca. Vendar ponudniki ne smejo spreminjati vsebine ponudbe po roku za oddajo. [19],[20]
37. Zato opustitev postopkovne faze razpisnih zahtev in neobveščanje vseh ponudnikov o tej odločitvi pomenita nepravilnost. Čeprav tega pri zadevnem postopku javnega naročanja ni mogoče obravnavati, Prevajalski center v prihodnjih postopkih javnega naročanja ne bi smel spreminjati razpisnih pogojev brez ustrezne spremembe. To je treba storiti šele pred iztekom roka za oddajo ponudb. Če pride do take spremembe, bi moral Prevajalski center vse ponudnike nemudoma obvestiti o vsaki odločitvi o spremembi ali opustitvi postopkovne faze razpisnih zahtev. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal predlog v nadaljevanju.
Sklepne ugotovitve
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjimi ugotovitvami:
Prevajalski center je ravnal nepravilno, ker v razpisnih zahtevah ni jasno opredelil in razlikoval med merili za izbor in merili za dodelitev.
Prevajalski center je ravnal nepravilno, ko se je odpovedal postopkovnemu koraku v razpisnih zahtevah in ni obvestil vseh ponudnikov o svoji odločitvi.
Kot je navedeno zgoraj, priporočilo na tej stopnji ne bi bilo koristno. Varuhinja človekovih pravic bo kljub temu podala predloge za izboljšave, s katerimi bi se izognili temu, da se pomanjkljivosti, ugotovljene v tej preiskavi, v prihodnosti ne bi pojavile.
Pritožnik in Prevajalski center bosta obveščena o tej odločitvi.
Predlogi za izboljšanje
Prevajalski center bi moral v prihodnjih javnih razpisih v razpisnih zahtevah jasno opredeliti in razlikovati med merili za izbor in oddajo ter zagotoviti njihovo dosledno uporabo. V zvezi s tem bi moral Prevajalski center zagotoviti tudi jasna navodila o vrsti dokazil, ki jih je treba predložiti za merila za izbor in dodelitev, ki jih je treba navesti jasno in ločeno.
Prevajalski center ne bi smel spreminjati razpisnih pogojev brez ustrezne spremembe. To je treba storiti šele pred iztekom roka za oddajo ponudb. V tem primeru bi morala vse ponudnike nemudoma obvestiti o vsaki spremembi ali opustitvi postopkovnega koraka razpisnih zahtev.
Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic
Strasbourg, 18. november 2025
Priloga
3.2.3 Tehnična in strokovna usposobljenost
Ø Merilo T1
|
Ponudnik mora dokazati izkušnje s prevajanjem in naknadnim urejanjem iz angleščine v bolgarščino, češčino, danščino, estonščino, finščino, francoščino, grščino, hrvaščino, irščino, italijanščino, latvijščino, litovščino, madžarščino, malteščino, nemščino, nizozemščino, poljščino, portugalščino, romunščino, slovaščino, slovenščino, španščino, švedščino, islandščino, norveščino in turščino na različnih znanstvenih področjih. |
|
|
Minimalna raven zmogljivosti |
vsaj 2 000 standardnih strani prevoda v jezikovno kombinacijo, za katero je oddana ponudba, in na vsaj enem od naslednjih znanstvenih področij: medicino, veterinarsko medicino, farmacijo, farmakologijo, toksikologijo, biologijo, kemijo, okolje, varnost hrane ali biokemijo. Prevajalske izkušnje ponudnika v jezikovni kombinaciji |
|
najmanjši zahtevani znesek, za katerega je oddana ponudba: pokritost več kot enega znanstvenega področja IN dodatne strani prevoda na vsaj enem od zgoraj navedenih znanstvenih področij (do skupno največ 5 000 dodatnih strani prevoda) se bodo štele za prednost. Izkušnje z naknadnim urejanjem (poleg prevajanja) v jezikovni kombinaciji in na vsaj enem od zgoraj navedenih znanstvenih področij se bodo štele za prednost. |
|
|
Specializirane prevajalske izkušnje na vsaj enem od zgoraj navedenih znanstvenih področij (z institucijami in organi EU ali nacionalnimi ali mednarodnimi javnimi organi) za opravljanje zahtevanih storitev (vključno z ustreznostjo prevajalske storitve in doseženo ravnjo kakovosti) se bodo štele za prednost. |
|
|
Podlaga za ocenjevanje |
To merilo se uporablja za ponudnika kot celoto, tj. skupne zmogljivosti vseh vključenih subjektov. |
|
Dokazi |
Seznam projektov, ki dosegajo minimalno raven zmogljivosti. Seznam vsebuje podrobnosti v zvezi s strokovnimi izkušnjami ponudnika s prevajanjem in urejanjem po naročilu. Izpolnite preglednico v Prilogi 7 „Poklicne izkušnje ponudnika“ in jo vključite za vsak sklop, za katerega je oddana ponudba. Kot dokazila za vsako referenco, navedeno na seznamu, predložite podpisane izjave strank o zadevnih prevodih. Da se upoštevajo izkušnje, mora biti vsako spričevalo podpisano in mora vsebovati vse naslednje elemente: glavo in kontaktne podatke izdajatelja certifikata, ime ponudnika, opravljeno nalogo (npr. prevod, sprememba, naknadno urejanje), število strani, jezikovno kombinacijo in področja, na katera se nanaša ta javni razpis. Referenčna pisma in potrdila mora prosilec ali upravičenec prevajalskih storitev podpisati ročno ali z zanesljivo programsko opremo za e-podpis. V tem okviru lastne izjave ali dokazi, ki jih tretje osebe niso potrdile, ne bodo sprejeti. Potrdila, ki jih izdajo tretje osebe (tj. ne neposredni naročnik storitev), ne bodo sprejeta, razen če se v ponudbi dokažejo in dokumentirajo jasne povezave med izdajateljem in končnim ponudnikom storitev. Naročila ne bodo sprejeta, če ne bodo poslana skupaj z računi, na katerih so jasno navedeni zgoraj navedeni podatki. Opozoriti je treba, da si Prevajalski center pridržuje pravico, da skupaj s tretjo osebo spremlja veljavnost predloženih potrdil. |
Ø Merilo T2
Ponudnik mora dokazati, da je strokovno usposobljen za izvedbo naročila.
|
Minimalna raven zmogljivosti |
Za vsako jezikovno kombinacijo, za katero je oddana ponudba, je treba predlagati usposobljeno ekipo za prevajanje/naknadno urejanje. Vsak prevajalec/naknadni urednik, ki sodeluje pri projektu, mora izpolnjevati spodaj opisano minimalno raven usposobljenosti: Profil št. 1: univerzitetna diploma ali enakovredna kvalifikacija, dokazana z diplomo na enem od naslednjih znanstvenih področij: medicino ali veterinarsko medicino, farmacijo, farmakologijo, toksikologijo, biologijo, kemijo ali biokemijo. Ali profil 2: univerzitetna diploma ali enakovredna kvalifikacija, dokazana z diplomo na enem od naslednjih znanstvenih področij: okolje ali varnost hrane. ali profil 3: univerzitetna diploma ali enakovredna kvalifikacija, dokazana z diplomo iz prevajanja ali jezikov. Za vsako ekipo je lahko predlaganih največ 8 prevajalcev/posrednikov. Vključenost v predlagane skupine prevajalcev/poštnih urednikov, specializiranih za področja, navedena v profilu 1, se bo štela za oceno t. Vključitev prevajalcev/naknadnih urednikov profila 2 in profila 3 bo dodeljena naslednjim prednostnim ravnem. Dodatna kvalifikacija (dokazana z diplomo) na zahtevanih področjih (navedenih v profilu 1 in profilu 2) se bo štela za prednost. Prevajalci/poštni uredniki, ki jih bo med ocenjevanjem potrdil Prevajalski center, bodo vključeni na seznam prevajalcev/poštnih urednikov iz Priloge IV k pogodbi. Brez predhodnega soglasja Prevajalskega centra ni mogoče spremeniti ekipe za prevajanje/naknadno urejanje, ki je bila predlagana v ponudbi in jo je Prevajalski center sprejel kot veljavno. Ena standardna stran = 1 500 znakov brez presledkov v izvornem jeziku. Šest mesecev dela s polnim delovnim časom kot prevajalec ali post-urednik je enakovredno 500 standardnim stranem (za prevajanje) ali 800 standardnim stranem. |
|
Podlaga za ocenjevanje |
To merilo se uporablja za ponudnika kot celoto, tj. skupne zmogljivosti vseh vključenih subjektov. |
|
Dokazi |
Ponudnik se poveže s portalom Prevajalskega centra za javne razpise in izpolni spletni obrazec „Jezikovna skupina“ z vsemi podatki, ki se zahtevajo za vsako jezikovno kombinacijo, za katero je oddana ponudba (en obrazec za vsak sklop). Ko je obrazec izpolnjen, ga mora ponudnik potrditi in predložiti v sistem. Nato mora ponudnik v ponudbo vključiti izpolnjen obrazec kot prilogo 8 („Jezikovna ekipa“) za vsak sklop ponudbe. Osebni elektronski naslov vsakega prevajalca/naknadnega urednika je obvezen. Prevajalski center bo pred začetkom ocenjevanja (po elektronski pošti) stopil v stik s prevajalci/poštnimi uredniki za njihovo predhodno soglasje. Prevajalci/naknadni uredniki, ki se ne bodo udeležili javnega razpisa ali ne bodo odgovorili na sporočilo Prevajalskega centra v določenem roku, bodo odstranjeni s seznama predlaganih prevajalcev/naknadnih urednikov, njihovi življenjepisi pa ne bodo upoštevani. Navedite življenjepis, vključno z zasebnimi kontaktnimi podatki (elektronski naslov je obvezen) vsakega prevajalca/poštnega urednika, ki sodeluje pri izvajanju dela v okviru tega projekta. Uporabite predlogo življenjepisa Europass iz Priloge 9 „Curriculum Vitae“. Predložite fotokopijo diplome (diplom) vsakega vključenega prevajalca/posrednika. |
3.4 Merila za oddajo javnega naročila
Ø „Jezikovni in terminološki viri (10/100).
Ø ponudnikove izkušnje in specializacija za opravljanje zahtevanih storitev (vključno s ponudnikovimi izkušnjami s prevajanjem, ki presegajo minimalne zahtevane izkušnje, izkušnjami z urejanjem delovnih mest, ponudnikovimi strokovnimi izkušnjami s prevajanjem in kakovostjo storitev, ki jih je opravil ponudnik) (50/100).
· Prevajalske izkušnje ponudnika v jezikovni kombinaciji in nad minimumom, ki se zahteva za oddajo ponudbe, se bodo štele za prednost: [premoženje a.]
o Ponudnikova specializacija na znanstvenih področjih (ki zajemajo več kot eno od zgoraj navedenih znanstvenih področij) se bo štela za sredstvo.[sredstvo b.]
o Dodatne strani prevoda na vsaj enem od zgoraj navedenih znanstvenih področij (do skupno največ 5 000 strani) se bodo štele za prednost. [sredstvo c.]
Izkušnje ponudnika ✓ Tenderer z urejanjem po urejanju (poleg prevajanja) v jezikovni kombinaciji in na vsaj enem od zgoraj navedenih znanstvenih področij se bodo štele za prednost.
✓ Specializirane prevajalske izkušnje na vsaj enem od zgoraj navedenih znanstvenih področij za opravljanje zahtevanih storitev (vključno z ustreznostjo [asset d.] prevajalske storitve in doseženo ravnjo kakovosti [asset e.]) se bodo štele za sredstvo.
Ø Usposobljenost jezikovne skupine za opravljanje zahtevanih storitev (vključno z dodatno usposobljenostjo prevajalske/napotitvene skupine na zahtevanih področjih) (40/100).
✓ Vključenost v predlagane skupine prevajalcev/posrednikov profila 1 se bo štela za prednost.
✓ Vključenost v predlagani skupini prevajalcev in posturednikov profila 2 in profila 3 bo dodeljena naslednjim prednostnim ravnem.
✓ Dodatne kvalifikacije (dokazane z diplomo) na zahtevanih področjih (navedene v profilu 1 in profilu 2) se bodo štele za prednost.“ [Poudarki so dodani.]
[1] Javni razpis FL/SCIENT23: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/tender-details/15180
[2] Povzetek meril za izbor in dodelitev je v Prilogi k temu sklepu.
[3] Glej Prilogo in stran 22 razpisnih pogojev.
[4] Glej Prilogo in stran 23 razpisnih pogojev.
[5] Glej Prilogo in stran 26 razpisnih zahtev.
[6] V skladu s točko 3.4 razpisnih pogojev bi se ponudbe z manj kot 60 točkami od skupno 100 točk štele za ponudbe nesprejemljivo nizke kakovosti in se ne bi nadalje ocenjevale.
[7] Uredba 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije [...] (UL L 193, 30.7.2018, str. 1–222) (ni več veljavna): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018R1046
[8] „Javni naročnik pri ocenjevanju ponudbe uporabi merila za oddajo javnega naročila.“
[9] Člen 21 Priloge I k finančni uredbi iz leta 2018 določa: „Merila kakovosti lahko vključujejo elemente, kot so tehnične prednosti, estetske in funkcionalne značilnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti, postopek proizvodnje, zagotavljanja in trgovanja ter kateri koli drug poseben postopek v kateri koli fazi življenjskega cikla gradenj, blaga ali storitev, organizacija osebja, dodeljenega za izvajanje naročila, poprodajne storitve, tehnična pomoč ali pogoji dobave, kot so datum dobave, postopek dobave in rok za dobavo ali dokončanje.“ https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018R1046#page=203
[10] Glej točko 4.3.1.11 priročnika o javnih naročilih.
[11] Sodba z dne 6. julija 2005, TQ3 Travel Solutions Belgium SA/Komisija, T-148/04, EU:T:2005:274, točka 86: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=59875&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=5230963
[12] Glej točko 4.3.1.13 priročnika.
[13] Sodba z dne 8. decembra 2011, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑39/08, ECLI:EU:T:2011:721, točke 21–24 in 40–42: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=116108&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=1400093
[14] Ta seznam je neposreden citat iz dopisa Prevajalskega centra z dne 1. decembra 2023. Poudarek (krepko) je dodal Prevajalski center.
[15] Sedem profilov 1 prevajalec/post-urednik in en profil 3 prevajalec/post-urednik.
[16] Glej na primer javni razpis CDT/2025/OP/0001 in javni razpis CDT/2025/OP/0002.
[17] Glej na primer točko 4.3.1.8 priročnika o javnih naročilih.
[18] Prevajalski center je zahteval, naj ti argumenti ostanejo zaupni.
[19] Sodba Sodišča z dne 29. marca 2012, zadeva C-599/10, SAG ELV Slovensko a.s., točka 36, na voljo na https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=121164&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=350663.
[20] Glej točko 4.3.1.11 priročnika in pojasnila v zvezi s točko 21 Priloge I k finančni uredbi iz leta 2018.