Ozadje obiska

1. Evropski varuh človekovih pravic je maja 2011 začel izvajati program obiskov agencij EU, da bi opredelil in razširil najboljše prakse v njihovih odnosih z državljani. Varuhinja človekovih pravic je sprva opravila tri „pilotne“ obiske agencij EU v Združenem kraljestvu, in sicer Evropskega bančnega organa, Evropske agencije za zdravila in Evropske policijske akademije. Oktobra 2011 je obiskal Evropsko agencijo za okolje v Københavnu, novembra 2011 pa Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ter Evropsko agencijo za pomorsko varnost v Lizboni. Februarja 2012 je obiskal Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja v Solunu, maja 2012 pa Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v Dublinu. Junija 2012 je obiskal Evropski policijski urad in Eurojust v Haagu, julija 2012 pa Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij v Heraklionu. Tem obiskom so oktobra 2012 sledili obiski agencije Frontex v Varšavi in Evropske agencije za kemikalije v Helsinkih [1].

2. Varuh človekovih pravic je z dopisom z dne 29. maja 2012 obvestil Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), da ga namerava v okviru svojega programa obiskov agencij obiskati 14. junija 2012.

3. ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v Evropski uniji. Je del Evropskega sistema finančnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: ESFS), katerega namen je zagotoviti nadzor nad finančnim sistemom Unije. Sekretariat ESRB zagotavlja Evropska centralna banka (ECB). ESRB je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 ^[2] Evropskega parlamenta in Sveta z namenom ponovne vzpostavitve zaupanja v finančni sistem po začetku finančne krize. ESRB v skladu z Uredbo prispeva k preprečevanju ali zmanjševanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki izhajajo iz razvoja v finančnem sistemu. Upošteva makroekonomski razvoj, da bi se izognili obdobjem obsežnih finančnih težav, in prispeva tudi k nemotenemu delovanju notranjega trga.

4. Varuh človekovih pravic je ESRB poslal osnutek dnevnega reda s posebnimi vprašanji, o katerih je želel razpravljati. Poleg tega je varuh človekovih pravic obvestil ESRB, da se namerava v odgovor na zavezo, ki jo je sprejel na zahtevo skupščine odborov uslužbencev agencij (AASC), med svojim obiskom sestati z odborom uslužbencev ESRB.

Obisk

5. Seja je potekala 14. junija 2012 v prostorih ESRB. Varuha sta spremljala generalni sekretar Ian Harden in vršilec dolžnosti vodje enote Bernhard Hofstötter. ESRB je zastopal Francesco Mazzaferro, vodja sekretariata ESRB, ki sta ga spremljala Guillaume Leclercq, glavni uradnik, in Michael Schneider, strokovnjak za pravne zadeve. Poleg tega so bili na obisku naslednji zaposleni v ECB: Roman Schremser, namestnik generalnega direktorja sekretariata in jezikovnih služb; Regina Schüller, vodja oddelka za tisk in informiranje; Marcia Fonseca, glavna strokovnjakinja za človeške vire, kadrovske operacije; in Beatrix Wiesner, višja strokovnjakinja za človeške vire, kadrovske politike in odnose med zaposlenimi.

6. Na začetku seje je varuh človekovih pravic podal informacije o namenu in kontekstu svojega obiska pri ESRB. Pojasnil je, da obiske agencij EU opravlja na podlagi svoje pristojnosti za izvajanje preiskav na lastno pobudo. Preiskava na lastno pobudo med drugim pomeni, da se uporabljajo običajna postopkovna jamstva v zvezi s takimi preiskavami. Ti vključujejo pravico Agencije, da od varuha človekovih pravic zahteva zaupno obravnavo informacij in dokumentov v skladu s členi 5.1, 5.2 in 14.2 izvedbenih določb varuha človekovih pravic [3].

7. Po uvodnih pripombah varuha človekovih pravic je sekretariat ESRB predstavil svoje stališče o temah, ki jih je varuh človekovih pravic opredelil v svojem pismu z dne 29. maja 2012. Vsaki predstavitvi je sledila razprava ter seja z vprašanji in odgovori.

8. Varuh človekovih pravic in vodstvo ESRB sta razpravljala o naslednjih vprašanjih:

1. prvi stiki ESRB z javnostjo;
2. preglednost, dialog in odgovornost;
3. izbor in zaposlovanje;
4. ponudbe in pogodbe;
5. Navzkrižje interesov.

Ugotovitve in predlogi varuha človekovih pravic

(A) Začetni stiki ESRB z javnostjo

9. Ena od temeljnih nalog varuha človekovih pravic je zagotoviti, da je uprava EU odprta, storitveno naravnana in učinkovita pri stikih z državljani. Ustrezna osnovna načela so določena v Evropskem kodeksu dobrega ravnanja javnih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: Kodeks). Evropski varuh človekovih pravic pogosto prejme pritožbe, ki se nanašajo na pomanjkanje storitvene naravnanosti in učinkovitosti. To kaže, da se uprava EU še vedno sooča z izzivi na tem področju. Evropski varuh človekovih pravic si po potrebi prizadeva najti hitro rešitev za pritožbe, ki se nanašajo na pritožbe, ki izhajajo iz začetnih stikov državljanov z upravo. V takih okoliščinah službe varuha človekovih pravic običajno stopijo v stik z ustrezno agencijo ali organom po telefonu.

10. Varuh človekovih pravic je v pismu z dne 29. maja 2012 obvestil ESRB, da so se vse agencije EU strinjale s sprejetjem kodeksa na sestanku vodij agencij oktobra 2008 v Lizboni. Vendar spletna stran ESRB ni vsebovala sklica na kodeks, zato je varuhinja človekovih pravic zahtevala dodatne informacije o tem, kako je ESRB izvajal to odločitev. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic vprašala, kako ESRB zagotavlja, da njegovi uslužbenci spoštujejo načela, določena v kodeksu.

11. Sekretariat ESRB je v svojem odgovoru najprej pojasnil, da se ne šteje za agencijo EU, temveč za organ ECB, ki ni pravna oseba, saj ji ECB zagotavlja logistično, proračunsko in kadrovsko podporo. Poleg tega ESRB nikoli ni bil povabljen na sestanke z drugimi agencijami EU. ESRB je poudaril, da je del evropskega sistema finančnega nadzora in da se za njegove dejavnosti uporabljajo upravni postopki ECB. Poleg tega Komisija meni, da ESRB ni agencija; sicer bi ECB gostila agencijo, ki ni bila del političnega dogovora o ustanovitvi ESRB. Harden je poudaril, da razen izvajalskih agencij v pravu EU ni opredelitve agencije in da si na primer nedavno ustanovljeni Evropski bančni organ, čeprav v svojem imenu nima besede "agencija", prizadeva biti del mreže agencij. Harden je tudi priznal, da je ESRB zelo tesno povezan z ECB, in ESRB zagotovil, da varuh človekovih pravic pri obisku upošteva to dejstvo. Predstavniki ESRB in varuhinja človekovih pravic so se strinjali, da vprašanje, ali je ESRB agencija ali ne, za namene te preiskave na lastno pobudo ni pomembno.

12. Sekretariat ESRB je v zvezi z vsebino vprašanja varuha človekovih pravic poudaril, da obravnava poizvedbe javnosti in medijev. Doslej pri varuhu človekovih pravic ni bila vložena nobena pritožba zoper ESRB. Vsak mesec ima približno 40 stikov z javnostjo, ESRB pa ima politiko "takojšnjega odziva". ESRB je nato varuha človekovih pravic vprašal o vlogi kodeksa. Slednji je odgovoril, da je kodeks zbirka načel dobrega upravljanja. Nato je predstavnike ESRB vprašal, ali je ESRB pripravljen spoštovati kodeks. Predstavniki ESRB so odgovorili, da se lahko za to odloči le splošni odbor. Zato je bila potrebna razprava. Varuhinja človekovih pravic je nato vprašala, ali ima ECB svoj kodeks ravnanja. Predstavniki ESRB so pojasnili, da je vprašanje tehnično zapleteno, vendar so tudi poudarili, da je prej obstajal kodeks ravnanja za zaposlene v ECB, ki je zdaj vključen v pravila za zaposlene. Nazadnje je varuhinja človekovih pravic pojasnila razliko med zakonitostjo in dobrim upravljanjem.

13. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja politiko ESRB, da zagotovi takojšen odziv. Prav tako spodbuja ESRB, naj sprejme potrebne ukrepe za spoštovanje kodeksa. V zvezi s tem meni, da bi lahko bila zavezanost ESRB načelom, določenim v kodeksu, vidna tudi državljanom Unije, zato predlaga, da na svoji spletni strani zagotovi povezavo do kodeksa.

(B) Preglednost, dialog in odgovornost

14. Varuhinja človekovih pravic pripisuje velik pomen potrebi po spodbujanju preglednosti in povečanju odgovornosti v upravi EU. Ta zahteva se med drugim odraža v zakonodaji EU o dostopu javnosti do dokumentov, v kateri je varuh človekovih pravic izrecno naveden kot revizijski organ. Odraža se tudi v obsežnih preiskovalnih pooblastilih varuha človekovih pravic, ki mu omogočajo, da temeljito pojasni dejstva in vprašanja, ki se pojavijo med njegovimi preiskavami.

15. Glede na zgornje premisleke je varuh človekovih pravic v svojem pismu ESRB navedel, da člen 7(1) Uredbe 1096/2010 ^[4] določa, da mora sekretariat "zagotoviti uporabo Sklepa ECB ECB/2004/3 ^[5]", ki vključuje določbe o dostopu javnosti do dokumentov ECB. Spletna stran ESRB vsebuje povezavo do Sklepa ECB/2004/3 in povezavo do Sklepa ESRB/2011/5 ^[6] Evropskega odbora za tveganja o dostopu javnosti do dokumentov ESRB. V skladu s členom 1 Sklepa ESRB/2011/5 ta sklep "določa praktične ureditve za uporabo Sklepa ECB/2004/3 za dokumente ESRB. Pravila, določena v Sklepu ECB/2004/3, ki se uporabljajo za odobritev dostopa do dokumentov ECB s strani Evropske centralne banke (ECB), se smiselno uporabljajo za odobritev dostopa ESRB do dokumentov ESRB, ob upoštevanju prilagoditev, določenih v tem sklepu“.

16. Varuh človekovih pravic je v pismu ESRB zastavil naslednja konkretna vprašanja:

a) Kakšna je razlaga ESRB glede "dvojnega" pravnega statusa dokumentov ESRB glede na člen 15 PDEU na podlagi določb, ki temeljijo na Sklepu ECB/2004/3 in Sklepu ESRB/2011/5? Kako ESRB v praksi obravnava zahteve za dostop javnosti do dokumentov? Kakšne so njegove smernice in/ali praktične ureditve za obravnavo takih zahtev? Navedite primere, kot je glavna korespondenca pri obravnavi zadnjih treh prošenj za dostop javnosti do dokumentov s strani ESRB. (Vsebina odločitve ESRB v teh primerih ne bo preučena, saj to ni namen tega obiska.)

b) Ali ESRB pripravlja letno poročilo (notranje ali zunanje) o svojem ravnanju z dostopom javnosti do dokumentov?

c) Ali ESRB vodi ali namerava voditi javni register dokumentov? Če je odgovor pritrdilen, kakšno je razmerje do razdelka "Dokumenti" na njegovi spletni strani? Ali se bo ta oddelek razširil?

d) ESRB obravnava veliko količino informacij in podatkov. Njegovo spletno mesto je uporabniku prijazno in vsebuje veliko količino podatkov, publikacij in informacij v zvezi z glavnimi dejavnostmi ESRB, zlasti v razdelku »Dokumenti«. Kako ESRB obravnava zahteve za informacije? Navedite informacije o povratnih informacijah, ki jih službe ESRB prejmejo od uporabnikov in zainteresiranih strani v zvezi z dostopom do informacij.

17. Sekretariat ESRB je v odgovoru na zgornja vprašanja v zvezi z dostopom do dokumentov najprej poudaril, da še ni prejel nobenih zahtev za dostop javnosti do dokumentov ESRB. Načeloma morajo biti dokumenti označeni kot dokumenti ECB ali ESRB. Zato ni nobenih "hibridnih" dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je nato vprašala, kako ravna ESRB, če se nekdo obrne na ECB in zaprosi za dostop do dokumentov ESRB. Sekretariat ESRB je pojasnil, da v zvezi s tem ni praktičnih primerov, saj do zdaj ni bila vložena nobena taka zahteva. Vendar bi ECB takšno zahtevo prenesla na ESRB. Sekretariat ESRB je Svetu predložil naslednji praktični primer prošnje za dostop do dokumenta tretje strani: kadar je član javnosti zahteval dostop do dokumenta, ki ga hrani Svet, je bilo posvetovanje z ESRB opravljeno iz vljudnosti, ker je bil ta avtor tega dokumenta.

18. Sekretariat ESRB je v zvezi z izdajo javnega registra dokumentov odgovoril, da takega registra nima; tudi za ECB še ne velja obveznost vodenja javnega registra dokumentov. Poleg tega ESRB obravnava številna občutljiva vprašanja, kot so analize tveganja, ki jih ni mogoče objaviti. Ko pa bo javni register postal obvezen, ga bosta ECB in ESRB obravnavala kot nujno zadevo. Varuh človekovih pravic je izjavil, da je njegov urad pripravljen deliti svoje izkušnje v zvezi s tem. Varuh človekovih pravic je tudi pojasnil, da je njegov pristop pozoren, ne pa pristop „največje preglednosti“ pri obravnavi dokumentov, ki vsebujejo zaupne informacije. Sekretariat ESRB je nato poudaril, da četrti pododstavek člena 15(3)[7] Pogodbe o delovanju EU (PDEU) izvzema dokumente politike ECB in Evropske investicijske banke (EIB) iz zahteve, da morajo biti dostopni javnosti. V zvezi s tem je g. Harden poudaril, da je varuh človekovih pravic z EIB podpisal memorandum o soglasju [8], in v zvezi s politiko preglednosti spodbuja EIB, naj četrti pododstavek člena 15(3) PDEU obravnava kot priložnost za določitev lastnih pravil o dostopu.

19. Sekretariat ESRB je nato pojasnil, da se je pomembno izogniti nesrečnim situacijam, in če je register tako obsežen, da je mogoče zahtevati dostop do vsega, se dokumenti ne registrirajo več. To po drugi strani uničuje spomin na institucijo. V zvezi s tem je treba upoštevati naravo institucije, zato je treba upoštevati, da se ECB in ESRB zelo razlikujeta od EIB.

20. Razprava se je nato posvetila obstoječim pravilom o dostopu do dokumentov in vprašanju, ali zagotavljajo ustrezno zaščito. V zvezi s tem je sekretariat ESRB pojasnil, da je včasih zelo težko vnaprej ugotoviti resnost tveganja. Na primer, kar zadeva ECB, je jasno, da razkritje tehničnih specifikacij bankovcev pomeni tveganje. Na drugih področjih, za katera je odgovorna ECB, je lahko manj neposredno ocenjevati konkreten vpliv razkritja. V vsakem primeru je ECB preudarna pri uporabi izjem in vedno poskuša čim bolj podrobno obrazložiti svoja stališča.

21. V odgovor na pripombe ESRB je varuhinja človekovih pravic pojasnila, da je zaupanje resnično pomembno in da je ustreznost obrazložitve odločitev o zahtevah za dostop ključno vprašanje pri iskanju razumnega pristopa. V zvezi s tem je zlasti pomembna proaktivnost pri pripravi dokumentov. Tako je treba že v fazi priprave upoštevati, da se dostop lahko zahteva na neki točki. Dokumenti bi lahko bili tudi strukturirani tako, da bi se lahko glavno besedilo brez nadaljnjega oklevanja objavilo, občutljivejša vprašanja pa bi se lahko po možnosti vključila v prilogo. Sekretariat ESRB je odgovoril, da lahko v zvezi z vprašanjem dostopa izdaja opozorila ali priporočila v javni ali zasebni obliki in da je dejansko pomembno, da ne pride do uhajanja.

Ugotovitve in predlogi varuhinje človekovih pravic v zvezi z (B)

22. Varuhinja človekovih pravic čestita ESRB na njegovi spletni strani, ki je uporabniku prijazna, enostavna za navigacijo in informativna. Pozdravlja tudi dejstvo, da so domača stran spletnega mesta ESRB in informacije o njegovih funkcijah na voljo v vseh 23 uradnih jezikih. ESRB s tem, ko pozdravlja državljane, ki obiščejo spletno stran v svojem jeziku, in jim pojasnjuje njene funkcije, jasno dokazuje, da priznava, da imajo vsi državljani Evropske unije legitimen interes za njegovo delo.

23. ESRB je sprejel proaktiven pristop k razširjanju informacij, predvsem prek spletnih publikacij, in bi mu bilo treba v zvezi s tem čestitati.

24. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da iz člena 15 PDEU izhaja, da bi morale institucije, organi, uradi in agencije EU zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotavljanja sodelovanja civilne družbe svoje delo opravljati čim bolj odprto. V ta namen so številni organi EU že začeli objavljati letno poročilo o obravnavi prošenj za dostop javnosti do dokumentov in ustvarili javni register svojih dokumentov, kar je predvideno tudi v členu 6 Uredbe 1049/2001 [9].

25. Glede na navedeno bi ESRB lahko razmislil o (a) vzpostavitvi namenske strani na svojem spletnem mestu, na kateri bi bila opredeljena pravila, ki se uporabljajo za zahteve za dostop do dokumentov in odgovorno kontaktno osebo, (b) pripravi letnega poročila o svoji obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov, ko začne prejemati take zahteve, in (c) vzpostavitvi javnega registra svojih dokumentov.

(C) Izbor in zaposlovanje

26. V zvezi z vsebino odločitev o izboru in zaposlitvi varuh človekovih pravic uporablja podoben pristop kot Sodišče Evropske unije. To med drugim pomeni, da priznava široka diskrecijska pooblastila uprave pri izbiri osebja. Kar zadeva postopkovne vidike izbora in zaposlovanja, si je varuh človekovih pravic zelo dejavno prizadeval za povečanje preglednosti pri zaposlovanju v EU. Njegova prizadevanja so na primer privedla do večje preglednosti v zvezi z imeni članov izbirnih komisij in podrobnejših ocenjevalnih listov, ki kandidatom omogočajo boljši vpogled v to, kako so bili ocenjeni.

27. Varuhinja človekovih pravic je zaprosila ESRB, naj pojasni naslednja vprašanja:

a) Kako ESRB zagotavlja učinkovito komunikacijo s kandidati v izbirnih postopkih v zvezi s statusom njihovih prijav in/ali izidom izbirnega postopka?

b) Ali so imena članov natečajne komisije kandidatom znana?  V kolikšni meri ESRB kandidatom omogoča dostop do ocen njihovih prošenj?

c) V kolikšni meri ESRB išče hitrejša in manj formalna sredstva za reševanje sporov glede odločitev o izboru in zaposlitvi, kot so predvidena v členu 90 kadrovskih predpisov?

d) Ali ESRB v svoji korespondenci sistematično obvešča kandidate, da se lahko pritožijo varuhu človekovih pravic, kot je določeno v členu 19 zgoraj navedenega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev?

e) Spletna stran ECB, do katere vodi spletna stran ESRB, vsebuje naslednjo izjavo: „Pred prijavo preverite, ali so vaše kvalifikacije sorazmerne s prostim delovnim mestom. Neselektivno kandidiranje na prosta delovna mesta bi lahko vplivalo na vašo verodostojnost.“ Kaj ta izjava pomeni v praksi?

28. Sekretariat ESRB je pojasnil, da je tudi pri zaposlovanju v celoti odvisen od pravil ECB. Kar zadeva sestavo izbirnih komisij, so kandidati, povabljeni na razgovor, obveščeni o identiteti članov komisije. Ni ustaljene prakse glede tega, koliko vnaprej so te informacije zagotovljene. Vendar pa je ECB izkusila nevarnost, da bi kandidati poskušali stopiti v stik z odborom, če bi se te informacije posredovale prezgodaj. Poleg tega je ESRB poudaril, da bi lahko prišlo do težav pri izvajanju pritiska na člane upravnih odborov: kandidati lahko izvajajo pritisk, kadar je mogoče kontaktne podatke članov natečajnih komisij enostavno najti na spletu ali v telefonskem imeniku. ECB prejme približno 200 prijav za vsako objavo, ki jo objavi.

29. Kar zadeva dostop do ocen odgovorov kandidatov, je sekretariat ESRB potrdil, da ECB omogoča dostop do rezultatov te ocene. Kandidati so obveščeni o revizijskih postopkih, ki so jim na voljo, in sicer o (i) možnosti vložitve uradne pritožbe v skladu z lastnimi kadrovskimi pravili in možnosti upravne revizije, ki ji lahko sledi pritožba, naslovljena na predsednika, (ii) pravici do vložitve pritožbe pri varuhu človekovih pravic in (iii) možnosti vložitve tožbe pri Sodišču za uslužbence. Varuh človekovih pravic ni omenjen v razpisih prostih delovnih mest ali dopisih o zavrnitvi prijav, vendar se take informacije zagotovijo, ko kandidat sproži vprašanje pravnih sredstev. ECB trenutno vzpostavlja nov sistem e-zaposlovanja.

30. Sekretariat ESRB je v odgovor na posebno vprašanje varuha človekovih pravic (e) iz točke 27 zgoraj pojasnil, da izjava ne vpliva na oceno kandidatove vloge. Uveden pa je bil kot odgovor na dejstvo, da se nekateri kandidati brez razlikovanja prijavljajo na delovna mesta, ki segajo od pripravništva do delovnega mesta direktorja, in se je zgledoval po podobni izjavi na spletni strani Združenih narodov. Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da bi se v takih izjavah lahko uporabljal prijaznejši jezik, ki bi bolje odražal kulturo storitev, v kateri je jezik še posebej pomemben. Sekretariat ESRB je poudaril, da mora biti takšna izjava tudi v skladu z zakonodajo.

Ugotovitve in predlogi varuhinje človekovih pravic glede (C)

31. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da ESRB razkrije imena članov izbirne komisije kandidatom, ki so povabljeni na razgovore. Varuh človekovih pravic dosledno meni, da pravica do tajnosti posameznih stališč članov natečajne komisije ni enaka pravici do tajnosti njihove identitete [10]. Pristop je tudi v skladu s sodno prakso Sodišča na tem področju.

32. V zvezi z vprašanjem obveščanja kandidatov o postopkih pregleda, ki so jim na voljo, varuhinja ugotavlja, da po navedbah sekretariata ESRB v razpisih prostih delovnih mest ali dopisih, v katerih so zavrnjene prijave, varuh človekovih pravic ni omenjen, vendar se take informacije zagotovijo, ko kandidat posebej izpostavi to vprašanje. V zvezi s tem varuh človekovih pravic meni, da bi bilo zagotavljanje zadostnih informacij o pravnih sredstvih v zgodnji fazi očitno koristno in v skladu z dobro upravno prakso, da se zagotovi, da informacije dosežejo vse kandidate in ne le tiste, ki posebej izpostavljajo to vprašanje. V skladu s tem varuhinja predlaga, naj ESRB razmisli o tem, da bi od ECB zahteval, da informacije o korektivnih ukrepih vključi tudi v razpise prostih delovnih mest in dopise o zavrnitvi prijav.

33. V zvezi z navedeno izjavo na spletni strani ECB, do katere vodi spletna stran ESRB, varuh človekovih pravic ponovno poudarja, da bi lahko ESRB v skladu s stališči, ki jih je izrazil med svojim obiskom, od ECB zahteval, naj razmisli o preoblikovanju te izjave, da bi bila državljanom prijaznejša.

(D) Ponudbe in pogodbe

34. Na revizijski ravni spore v zvezi z razpisnimi odločbami in pogodbenimi razmerji najpogosteje obravnavajo sodišča. Vendar se je z leti velik delež primerov varuha človekovih pravic nanašal tudi na ta področja. V zvezi z javnimi razpisi se varuh človekovih pravic zgleduje po pristopu Sodišča, ki je priznati široka diskrecijska pooblastila uprave pri ocenjevanju vsebinskih vidikov ponudb, hkrati pa skrbno preveriti, ali je svoje odločitve veljavno in ustrezno utemeljila ter ali je ustrezno spoštovala veljavne postopke in pravice do obveščenosti. Varuh človekovih pravic v zvezi s pogodbenimi spori sam po sebi ne presoja, ali gre za kršitev pogodbe. Vendar temeljito preuči, ali je uprava ustrezno utemeljila svoje stališče, in preuči tudi pravičnost upravnih ukrepov ali opustitev.

35. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic želela biti obveščena o tem, kako ESRB obravnava spore v zvezi s temi področji.

36. Sekretariat ESRB je odgovoril, da za vse razpise in pogodbe skrbi tudi ECB, saj ni pravna oseba. Obstaja le ena izjema od tega pravila, in sicer člani svetovalnega znanstvenega odbora, ki so v skladu s Sklepom ESRB/2011/2 [11] izbrani v skladu s pravili ESRB. Vendar v skladu s členom 6(4) navedenega sklepa nadomestila in povračila stroškov obravnava ECB. Seznam članov odbora je na voljo na spletni strani ESRB [12]. Zdi se, da do zdaj ni bilo nobenih sporov v zvezi s svetovalnim znanstvenim odborom.

(E) Navzkrižje interesov

37. Nasprotja interesov nastanejo, kadar se za osebe, ki delajo za javno upravo, lahko šteje, da imajo neprimeren osebni interes v zadevi, s katero se ukvarjajo. Takšne spore je treba ustrezno obravnavati, da se zagotovi objektivno odločanje in okrepi zaupanje javnosti v upravo. Nedavni dogodki in primeri kažejo, da uprava EU ne uživa popolnega zaupanja javnosti v zvezi s tem vprašanjem.

38. Varuhinja človekovih pravic je zaprosila ESRB, naj zagotovi informacije o konkretnih ukrepih, ki jih je sprejel, da bi se izognil navzkrižju interesov v zvezi z:

a) zaposlovanje osebja, vključno z višjim osebjem; in

b) urrent in nekdanji zaposleni, zlasti v zvezi z zunanjimi dejavnostmi med njihovim delom v ESRB in po njem.

39. ESRB je v svojem odgovoru pojasnil, da zaposlene v ECB zavezujejo pravila o poslovni skrivnosti in da ni obdobja mirovanja, razen za člane odbora. Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) ima kodeks ravnanja.

40. Po mnenju varuha človekovih pravic zgornje stališče v zvezi z ESRB vzbuja pomisleke. Varuhinja človekovih pravic je večkrat izjavila, da bi morale institucije, organi, uradi in agencije EU storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi se izognile ne le dejanskim, temveč tudi očitnim navzkrižjem interesov, da bi ohranile zaupanje javnosti v svoje dejavnosti in zaščitile svoje osebje pred neupravičenim sumom. Opozoriti je treba, da je Evropsko računsko sodišče v svojem nedavno objavljenem Posebnem poročilu št. 15/2012 [13] priporočilo tudi, naj nekatere agencije izboljšajo svoje politike in postopke v zvezi z navzkrižjem interesov. V skladu s temi premisleki bi bilo očitno primerno, da ESRB sprejme konkretne ukrepe v zvezi z vprašanji navzkrižja interesov, da bi izpolnil svoje pravne obveznosti. V zvezi s tem bi lahko pripravila predloge za izjave o interesih svojih višjih uslužbencev in zagotovila, da so te izjave na voljo na njenem spletišču.

Povzetek predlogov varuha človekovih pravic

41. ESRB je varuha človekovih pravic obvestil, da je ECB odgovorna za zadeve v zvezi z zaposlovanjem, razpisi in pogodbami ESRB.  Varuh človekovih pravic na podlagi svojega obiska in informacij, ki mu jih je posredoval ESRB, predlaga naslednje:

a) ESRB bi lahko sprejel potrebne ukrepe za spoštovanje kodeksa. V zvezi s tem bi lahko zavezanost ESRB načelom, določenim v kodeksu, državljanom Unije omogočili tudi tako, da bi na svojem spletnem mestu objavili povezavo do kodeksa.

b) ESRB bi lahko razmislil o (a) vzpostavitvi namenske strani na svojem spletnem mestu, na kateri bi bila opredeljena pravila, ki se uporabljajo za zahteve za dostop do dokumentov in odgovorno kontaktno osebo, (b) pripravi letnega poročila o svoji obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov, ko začne prejemati take zahteve, in (c) vzpostavitvi javnega registra svojih dokumentov.

c) ESRB bi lahko od ECB zahteval, naj razmisli o preoblikovanju izjave: "[b] pred prijavo preverite, ali so vaše kvalifikacije sorazmerne s prostim delovnim mestom. Neselektivno kandidiranje na prosta delovna mesta bi lahko vplivalo na vašo verodostojnost na spletni strani ECB, do katere vodi spletna stran ESRB. Čeprav varuhinja človekovih pravic razume, da naj bi bila izjava koristna, bi se njeno besedilo lahko spremenilo, da bi bila državljanom prijaznejša.

d) ESRB bi lahko od ECB zahteval, naj razmisli o vključitvi informacij o pravnih sredstvih, ki so na voljo kandidatom, tudi v razpise prostih delovnih mest in dopise o zavrnitvi prijav.

e) ESRB bi lahko sprejel konkretne ukrepe v zvezi z vprašanji navzkrižja interesov, da bi izpolnil svoje pravne obveznosti. V zvezi s tem bi lahko pripravila predloge za izjave o interesih svojih višjih uslužbencev in zagotovila, da so te izjave o interesih na voljo na njenem spletišču.

Hvaležen bi bil, če bi mi lahko ESRB do 31. maja 2013 poročal o nadaljnjem ukrepanju na podlagi zgoraj navedenih predlogov.

Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 26. februarja 2013