Poročilo [1]

1. Uvod

Na vprašanji „Kaj je agencija EU?“ in „Kaj počnejo agencije EU?“ ni preprostih odgovorov. Izraz „agencija EU“ se uporablja za različne organe, ustanovljene ob različnih časih, z različnimi pravnimi instrumenti in iz različnih razlogov [2].

Na spletišču Europa http://europa.eu/agencies/index_en.htm je navedenih več kot 40 agencij. Razdeli jih v štiri skupine:

• decentralizirane agencije
• izvajalske agencije
• Agencije EURATOM
• Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)

Vendar to ni sistematična ali verodostojna klasifikacijska shema.

Samo druga kategorija združuje podobne subjekte. Šest izvajalskih agencij ima skupno pravno podlago in podobne ureditve za upravljanje in odgovornost, ki so določene v uredbi [3]. Vzpostavljene so (in bi se lahko odpravile) s sklepom Komisije.

Na spletišču Europa je navedenih 37 tako imenovanih "decentraliziranih" agencij [4], od katerih so tri navedene v podkategoriji "agencij v okviru skupne varnostne in obrambne politike". Te agencije so v geografskem smislu decentralizirane: vse razen dveh so oddaljene od glavnih institucij EU v Bruslju in Luxembourgu.

Za razliko od izvajalskih agencij decentralizirane agencije niso ustanovljene v splošnem zakonodajnem okviru. Vsak ima svojo pravno podlago. Vsi nimajo besede "agencija" v svojem imenu. Druga imena vključujejo „centre“, „authority“, „office“, „institute“, „foundation“ in „unit“[5].

Razlike v imenih nikakor ne ustrezajo sistematičnemu delovanju ali ureditvam za upravljanje in odgovornost. Nekatere decentralizirane agencije imajo na splošno regulativno vlogo (npr. Evropska agencija za varnost v letalstvu). Druge imajo posebne operativne naloge (npr. Urad za usklajevanje na notranjem trgu). Tretja skupina agencij so strokovni centri na specializiranih področjih s svetovalnimi funkcijami in funkcijami zbiranja informacij (npr. Evropska agencija za okolje). Druge pa so vključene predvsem v olajševanje in usklajevanje sodelovanja med organi držav članic na posebnih področjih (npr. Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije – FRONTEX).

2. Program obiskov pri agencijah, ki ga je pripravil varuh človekovih pravic

Evropski varuh človekovih pravic je leta 2011 začel izvajati program obiskov agencij EU, da bi spodbudil dobro upravljanje in izmenjavo najboljših praks. Program je bil osredotočen na „decentralizirane“ agencije.

Varuh človekovih pravic je v obdobju 2011–2013 obiskal petnajst takih agencij: Evropsko agencijo za zdravila (EMA), Evropski bančni organ (EBA), Evropsko policijsko akademijo (CEPOL), Evropsko agencijo za okolje (EEA), Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA), Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND), Evropski policijski urad (EUROPOL), Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje (EUROJUST), Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB)[6], Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA), Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX), Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) in Evropski inštitut za kakovost spolov (EIGE). Ko je bilo to poročilo dokončano, je preiskava v zvezi z Evropskim inštitutom za enakost spolov še potekala.

Med obiski so bila obravnavana naslednja vprašanja: (i) začetni stiki z javnostjo; (ii) preglednost, dialog in odgovornost; (iii) zaposlovanje; (iv) javni razpisi in pogodbe; (v) nasprotja interesov.

3. Postopek

Obiski so bili uradno opravljeni na podlagi pristojnosti varuha človekovih pravic za izvajanje preiskav na lastno pobudo. Zato so bila uporabljena običajna procesna jamstva v zvezi s preiskavami. Varuh človekovih pravic je po vsakem obisku agencijo pisno obvestil o ugotovitvah. Če so bili podani posebni predlogi, je bila agencija pozvana, naj varuha človekovih pravic obvesti o vseh nadaljnjih ukrepih. Varuhinja človekovih pravic je glede na odziv agencije preiskavo zaključila ali sprejela nadaljnje ukrepe, na primer z izdajo uradnih priporočil.

4. Pregled rezultatov [7]

A. Začetni stiki z javnostjo

Jeziki

Varuhinja človekovih pravic je več agencij pozvala, naj domačo stran svojega spletnega mesta ter informacije o svojih funkcijah in jezikovni politiki objavijo v vseh uradnih jezikih EU. Če agencija pozdravi državljane, ki obiščejo spletno mesto v svojem jeziku, in jim pojasni njegove funkcije, lahko dokaže, da priznava, da imajo vsi državljani EU legitimen interes za njeno delo.

Agencije so v večini primerov upoštevale predloge varuha človekovih pravic. Na spletišču organa EBA je na primer zdaj na voljo spustni meni, s katerega so informacije o njegovi vlogi in glavnih nalogah zlahka dostopne v uradnih jezikih EU.

Smernice za pritožbe

Varuhinja človekovih pravic je agencije spodbudila, naj na svojem spletnem mestu povečajo prepoznavnost pravice do pritožbe varuhu človekovih pravic in zagotovijo pravočasno interno obravnavo pritožb. Agencija EMA je v odgovor navedla, da je na svojem spletnem mestu povečala prepoznavnost pravice do pritožbe pri varuhu človekovih pravic, medtem ko je EBA dodelil dodatne kadrovske vire za obravnavo pritožb. Agencija ECHA je spremenila svoj kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, da bi dodala izrecno sklicevanje na varuha človekovih pravic.

Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev in načela javnih storitev

Agencije so bile pozvane, naj na svojih spletnih mestih objavijo Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev in načela javne službe varuha človekovih pravic. Agencija ENISA je odgovorila s kratkim opisom načel javne službe v ustreznem razdelku svojega spletnega mesta in povezavo na spletno mesto varuha človekovih pravic. Eurojust je dokument objavil na svoji spletni strani in na svoji intranetni strani, Europol pa je na svoji spletni strani zagotovil povezavo. Druge agencije so se strinjale, da bo kodeks na njihovih spletnih mestih bolj prepoznaven in tako dostopnejši državljanom.

B. Preglednost, dialog in odgovornost

Varuhinja človekovih pravic je agencijam podala vrsto predlogov za spodbujanje večje preglednosti in uresničevanje temeljne pravice državljanov do dostopa javnosti do dokumentov. Med ključnimi izboljšavami, ki so posledica obiskov varuhinje človekovih pravic, so naslednje:

Pravila o dostopu javnosti

EBA je pravočasno sprejel pravila o dostopu javnosti do dokumentov in sprejel potrebne ukrepe za zagotovitev proaktivne informacijske politike. Njeni obrazci za prijavo na seje na primer zdaj vključujejo izjavo, da lahko imena udeležencev postanejo javna.

Agencija ENISA je del svojega spletnega mesta namenila zadevam v zvezi z dostopom do dokumentov s povezavami na Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov in izvedbena pravila agencije ENISA na tem področju. Dogovoril se je tudi o pripravi letnega poročila o dostopu do dokumentov in se zavezal k vzpostavitvi javnega registra. Podobno je ESRB na svojem spletnem mestu ustvaril poseben razdelek, ki vsebuje informacije o pravilih, ki se uporabljajo za zahteve za dostop do dokumentov, ter kontaktne podatke osebe, odgovorne za obravnavo takih zahtev.

Kar zadeva izboljšanje obravnave zahtev za dostop javnosti, se je agencija Frontex zavezala, da bo spremenila svojo prakso, v skladu s katero prvotna in potrdilna prošnja za dostop obravnava ista oseba.

Javni register in neposreden dostop do dokumentov

Po obisku varuha človekovih pravic se je Europol zavezal, da bo v svoje letno poročilo vključil nov oddelek o obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov. Dogovoril se je tudi o vzpostavitvi javnega registra, kot sta to storila Eurojust in Frontex. EMSA se je tudi strinjala, da bo preučila, kako najbolje vzpostaviti javni register, in potrdila, da bo lahko, ko bo izpolnila ustrezne obveznosti, vsako leto poročala o primerih, v katerih zavrne dostop do dokumentov. EMCCDA je pojasnila, da bo v svoj osnutek delovnega programa vključila vzpostavitev javnega registra in da namerava v svoje splošno poročilo o dejavnostih vključiti poročilo o primerih, v katerih je zavrnila dostop do dokumentov. Agencija ECHA se je strinjala, da bo svoje letno poročilo o obravnavi zahtev za dostop javnosti na vidnem mestu objavila na svojem spletnem mestu.

Čeprav je EEA začela spletno objavo ustreznega letnega poročila, ni začela postopka za uvedbo javnega registra. Varuhinja človekovih pravic je v duhu izmenjave najboljših praks agencijo EEA spodbudila, naj stopi v stik z drugimi agencijami EU, da bi se učila iz njihovih izkušenj na tem področju.

Nazadnje se je Cedefop v zvezi s tem vprašanjem zavezal, da bo zagotovil neposreden dostop do številnih dokumentov, za katere je bilo ugotovljeno, da so zanimivi za javnost.

Prevladujoči javni interes

Agencija EMA se je strinjala, da bi moral biti preskus prevladujočega javnega interesa najpomembnejše merilo, ki bi agencijo vodilo pri odločanju o razkritju dokumenta ali informacij, ne le na zahtevo, temveč tudi proaktivno.

C. Zaposlovanje

Pravna sredstva

Varuhinja človekovih pravic je agencije spodbujala, naj kandidate obvestijo o njihovi pravici do izpodbijanja neugodne odločitve na tem področju, na primer odločitve o njihovi izključitvi iz natečaja. Agencija ENISA se je odzvala s spremembo predloge za objavo prostega delovnega mesta, kot jo je predlagala varuhinja človekovih pravic. Razpisi prostih delovnih mest, objavljeni na spletišču Cedefop, zdaj pod naslovom „Pritožbeni postopki“ vključujejo informacije o možnosti pritožbe varuhu človekovih pravic. Agencija EMSA na svoji spletni strani „Splošne informacije za zaposlovanje“ jasno pojasnjuje, da se lahko kandidati za njene postopke zaposlovanja pritožijo varuhu človekovih pravic. Podobno je Europol spremenil svoje smernice za zaposlovanje, da bi vključil poseben oddelek, v katerem je pojasnjeno, da se lahko kandidati pritožijo varuhu človekovih pravic zaradi domnevnih nepravilnosti ali vložijo pritožbo pri Sodišču za uslužbence EU. Agencija Frontex je pojasnila, da bodo informacije o možnosti vložitve pritožbe pri varuhu človekovih pravic dodane v predlogo za objavo prostega delovnega mesta in v oddelek za zaposlovanje na spletišču agencije Frontex.

Preglednost

Varuhinja človekovih pravic je agencijam svetovala, naj ponovno preučijo svoje stališče glede razkritja imen članov natečajne komisije, da bi se te informacije zagotovile vsem kandidatom in ne le tistim, ki to izrecno zahtevajo. Varuhinja človekovih pravic je nato ugotovila, da je to vprašanje sprožilo številna vprašanja, pri čemer so nekatere agencije zaprosile za smernice glede najboljšega pristopa, ki ga je treba sprejeti. Zato je bilo odločeno, da se začne preiskava na lastno pobudo v zvezi z vprašanjem razkritja imen članov natečajne komisije. Ta preiskava se je končala s „smernicami dobre prakse“[8], izdanimi agencijam v zvezi s to zadevo, na katere se je velika večina agencij odzvala najbolj konstruktivno.

D. Ponudbe in pogodbe

Varuhinja človekovih pravic je predlagala, naj agencije v svoja uradna obvestila in pogodbe ter v svoje javne razpise ali na svoje spletno mesto vključijo sklic na varuha človekovih pravic. Te predloge so izvedle ustrezne agencije. Agencija ECHA je navedla, da bo v svoja uradna obvestila in vsa pisma, izmenjana v okviru reševanja pogodbenih sporov in uporabe pogodbenih pravnih sredstev, vključila sklic na varuha človekovih pravic. Eurojust je zadevno besedilo vključil na svojo spletno stran o postopkih javnega naročanja, agencija Frontex pa je posodobila svoj vzorčni dopis neuspešnim ponudnikom, ki zdaj vsebuje informacije o vlogi varuha človekovih pravic pri prejemanju pritožb ponudnikov in tudi ustrezen internetni naslov. EMCDDA in EMSA sta se zavezala, da bosta v svojih javnih razpisih izrecno navedla, da varuh človekovih pravic predstavlja možen mehanizem pregleda v primeru sporov med ponudniki in naročniki. ESMA je pojasnil, da njegove posodobljene „Smernice za ponudnike“ vsebujejo nekatera splošna navodila o tem, kako oddati ponudbe, vključno z jasnim sklicevanjem na Sodišče Evropske unije in varuha človekovih pravic.

E. Navzkrižje interesov

Varuhinja človekovih pravic je predlagala, da bi morale agencije pri reviziji pravil o navzkrižju interesov in etiki na splošno upoštevati delo OECD v zvezi s pomenom preprečevanja „očitnih“ in „resničnih“ navzkrižij interesov. Razmislile bi lahko tudi o tem, da bi osnutek morebitnih revidiranih pravil objavile na spletišču in povabile k predložitvi pripomb javnosti, preden bi bila pravila dokončno oblikovana.

Agencija EMA je na podlagi predlogov varuhinje človekovih pravic spremenila svojo politiko in se odločila, da na spletu objavi izjave o interesih strokovnjakov iz svoje podatkovne zbirke ter več informacij o vseh nasprotjih interesov, prijavljenih med postopkom znanstvenega pregleda. Zavezala se je tudi, da bo pripravila osnutek politike in se posvetovala z deležniki o objavi informacij o tem, kako poročati o nepravilnostih ali drugih vprašanjih, ki bi lahko vzbudila etične pomisleke.

EMSA je navedla, da je sprejela več ukrepov za preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov. EMSA poleg svoje intranetne spletne strani o etiki in ravnanju organizira obvezno usposabljanje o etiki in integriteti za svoje osebje. Kar zadeva postopke zaposlovanja in javnega naročanja, je EMSA pojasnila, da je razvila usposabljanje in postopke za preprečevanje nasprotij interesov. Predsedniki izbirnih odborov in odborov za javna naročila na primer sistematično preverjajo vse podpisane izjave o odsotnosti nasprotja interesov. Vse ustrezne informacije v zvezi s tem so objavljene na intranetu EMSA in v priročniku EMSA.

EMCDDA je pojasnil, da je sprejel „Notranje smernice za postopek izstopa osebja, ki zapušča EMCDDA“, in poudaril, da te revidirane smernice vključujejo obrazec izjave, ki vsebuje izjavo o odsotnosti navzkrižja interesov, ter posodobljene pisne postopke za obravnavo takih izjav.

Agencija EEA je na podlagi predloga varuhinje človekovih pravic, naj ji uslužbenci agencije EEA predložijo popolne življenjepise, da bi lahko ugotovila, ali obstaja navzkrižje interesov, ter po možnosti objavila življenjepise in izjave o interesih, uvedla postopek za pregled življenjepisov uslužbencev, da bi ocenila, ali bi lahko obstajalo navzkrižje interesov, ter življenjepise višjih vodstvenih delavcev in članov znanstvenega odbora javno objavila na spletišču agencije.

Agencija ECHA je bila pozvana, naj poroča o konkretnih ukrepih, ki jih je sprejela v zvezi z vprašanji nasprotja interesov, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče. Agencija je poudarila, da je bil vzpostavljen poseben postopek za zagotovitev, da se pred dodelitvijo nalog osebju preverijo morebitni nasprotujoči si interesi.

Agencija ENISA je v odgovor na predloge varuhinje človekovih pravic izrazila pripravljenost, da pripravi predloge za izjave o interesih izvršnega direktorja in napotenih nacionalnih strokovnjakov, na svojem spletišču pa je bil vključen oddelek z naslovom „Izjava o interesih“. Po istem priporočilu varuha človekovih pravic je ESRB navedel, da sta njegov vodja in namestnik vodje podpisala predlogo za izjave o interesih, ki je podobna predlogi, ki jo uporablja varuh človekovih pravic, in dodal, da so bile izjave objavljene na spletnem mestu ESRB.

5. Notranje refleksije

A. Dodana vrednost obiskov

Po mnenju uslužbencev varuha človekovih pravic, ki so pripravili te obiske in pri njih sodelovali, so glavne koristi vaje naslednje.

konkretne izboljšave za državljane in organizacije, ki so v stiku z agencijami, kot je opisano v oddelku 4 zgoraj.

vzpostavitev dobrih stikov z osebjem, ki dela v agencijah. Obiski so privedli do veliko boljšega sodelovanja, kar je mogoče doseči z odgovarjanjem v pisni obliki ali po telefonu. Obiski so se izkazali za posebej koristne v primeru agencij, v zvezi s katerimi varuh človekovih pravic prej ni obravnaval pritožb, na primer agencije Frontex.

iii) Krepitev znanja in ozaveščenosti na obeh straneh

S pripravo obiskov se je razširila in poglobila baza znanja o agencijah med uslužbenci varuha človekovih pravic, ki so preučili pravno podlago in spletno mesto zadevne agencije ter drugo ustrezno gradivo, kot so poročila Računskega sodišča ter poročila in resolucije Evropskega parlamenta, da bi opredelili glavna vprašanja, ki vzbujajo zaskrbljenost in so zanimiva. Kar zadeva učenje agencij, so nekatere nakazale, da lahko varuh človekovih pravic pomaga zagotoviti ustrezno strokovno znanje in smernice o številnih vprašanjih. To je zlasti pomembno, kadar nekaterim kategorijam osebja primanjkuje osebja (na primer samo enemu pravnemu svetovalcu, ki se ukvarja z nešteto vprašanji). Obiski so se izkazali za koristne tudi v smislu, da so omogočili primerjalno analizo med agencijami.

B. Točke za izboljšanje

i) Pregledati seznam vprašanj

Za preučitev celotnega seznama vprašanj, opisanih v oddelku 2 zgoraj, v zvezi z vsako agencijo se je izkazalo, da osebje varuha človekovih pravic potrebuje veliko sredstev. V prihodnosti bi bilo morda bolje, če bi seznam prilagodili zadevni agenciji in se pri tem osredotočili na najpomembnejša vprašanja.

ii) Bolj poglobljena razprava

Pogosto ni bilo dovolj časa, da bi podrobno preučili vprašanja in preučili, kako natančno zadevna agencija deluje v praksi. Nekatere agencije so na obiske gledale kot na vrsto „inšpekcije“ varuha človekovih pravic, na katero so morale dati „prave“ odgovore.

iii) Vključenost osebja

Menili so, da bi morali imeti uslužbenci agencij več koristi od obiskov, tako da bi imeli priložnost sodelovati z osebjem varuha človekovih pravic in izkoristiti naše strokovno znanje na ključnih področjih. V primeru ene agencije na primer uslužbenci niso bili seznanjeni z obiskom varuha človekovih pravic. Srečanje z osebjem je bilo poudarjeno kot posebej pomembno v primeru ene agencije, kjer se je osebje seznanilo s sredstvi, ki jih ima na voljo v primeru težav. Po drugi strani pa je eden od kolegov predlagal, da se sestanki varuhinje človekovih pravic z odbori uslužbencev prekinejo, saj dodana vrednost ni očitna.

6. Prihodnja politika

Pri oblikovanju naše prihodnje politike do agencij bi lahko upoštevali naslednje zamisli:

i) možnosti sodelovanja in usklajevanja z drugimi institucijami EU, ki sodelujejo z agencijami: zlasti s Komisijo [9] (ki je zastopana v upravnih odborih) in Računskim sodiščem (na podlagi izkušenj sodelovanja v zvezi z vprašanji navzkrižja interesov v EFSA);

ii) ali bi si moral varuh človekovih pravic prizadevati za sodelovanje z upravnimi odbori [10] agencij in direktorji;

iii) varuhinja človekovih pravic bi se lahko osredotočila na določeno vprašanje (tematski pristop, kot je bil sprejet v preiskavi na lastno pobudo v zvezi z razkritjem imen članov izbirne komisije) in ga primerjala prek agencij. Rezultat bi lahko bile „smernice dobre prakse“ za agencije na ustreznih področjih, na primer v zvezi s pojavom vrtljivih vrat ali dostopom do dokumentov. Omenimo lahko tudi nedavno korespondenco varuhinje človekovih pravic s tremi od štirih regulativnih agencij v zvezi z njihovimi pobudami za preglednost;

iv) če varuh človekovih pravic nadaljuje s programom obiskov, bi bilo koristno preusmeriti pozornost obiskov na posebna vprašanja. Obiski bi se lahko osredotočili na vprašanja, ki so za zadevno agencijo najbolj zaskrbljujoča in pomembna (pristop „ena agencija – eno vprašanje“). Druga možnost je, da se obstoječi seznam še naprej uporablja, vendar je prilagojen tako, da se osredotoča na najpomembnejša vprašanja. O tem bi bilo treba odločati za vsak primer posebej. Pri prvem obisku agencije bi bil priporočljiv širši pristop. Nadaljnji obisk, tudi po več letih, se lahko bolje osredotoči na posebnosti;

v) v povezavi s prejšnjo točko bi morali preučiti, ali bi lahko prihodnje proaktivno delo z agencijami vključevalo bolj strateško osredotočenost na ključna vprašanja upravljanja;

vi) razmisliti bi morali o tem, kako bi lahko pri razvoju prihodnjega proaktivnega dela, pri katerem bi sodelovale agencije, kar najbolje izkoristili izkušnje našega osebja, pridobljene s temi obiski [11];

vii) preučiti bi morali načine za zagotavljanje stroškovno učinkovitega usposabljanja za osebje agencij. Eden od kolegov je predlagal, da se na letnem srečanju medagencijske pravne mreže nameni 90 minut za izmenjavo strokovnega znanja varuha človekovih pravic (kot se je nedavno zgodilo v zvezi z dostopom do dokumentov). Razmislili bi lahko tudi o pripravi gradiva za usposabljanje, kot je avdiovizualno gradivo, o posebnih temah za uporabo v agencijah (npr. smernice o razpisih, dobra obravnava pritožb, obravnavanje korespondence državljanov itd.). Uporabo videokonferenc bi lahko preučili tudi za agencije, ki so predmet številnih pritožb, ali nove agencije, ki bi lahko imele koristi od zgodnjega srečanja z osebjem varuha človekovih pravic o vprašanjih, kot je zaposlovanje;

viii) razvijanje in vzdrževanje stikov na vseh ravneh. Pravni uradniki varuha človekovih pravic bi morali vzdrževati in razvijati osebne stike s sodelavci v agenciji, stiki pa bi morali biti vzpostavljeni tudi na drugih ravneh znotraj urada. Srednje vodstvo bi se lahko zlasti spodbujalo k obisku agencij za izmenjavo strokovnega znanja (npr. nedavni obisk Evropskega inštituta za enakost spolov). Vodje agencij in spremljevalno osebje bi lahko bili povabljeni v urad varuha človekovih pravic v Strasbourgu ali Bruslju;

ix) v zvezi z izvajalskimi agencijami bi lahko pripravili študijo pritožb v zvezi z raziskovalnimi aplikacijami, ki bi privedla do morebitnih smernic za dobro upravljanje (ki so pomembne tudi za druge institucije in agencije). Ustrezen bo tudi izid tekočih operativnih pobud v zvezi z odsotnostjo postopka pregleda v EASME;

x) ponovno razmisliti o tem, kako bodo rezultati proaktivnega dela z agencijami vidni javnosti, deležnikom v agencijah in drugim institucijam EU;

xi) varuh človekovih pravic bi si moral prizadevati, da vodje agencij skupaj izmenjajo te zamisli in pozovejo k predložitvi povratnih informacij o tem, kaj bi bilo zanje koristno.

Priloga: Povezava do odločb varuha človekovih pravic

• Evropska agencija za zdravila (EMA)
• Evropski bančni organ (EBA)
• Evropska policijska akademija (CEPOL)
• Evropska agencija za okolje (EEA)
• Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)
• Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)
• Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP)
• Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND)
• Evropski policijski urad (EUROPOL)
• Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (EUROJUST)
• Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB)
• Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)
• Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)
• Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
  

 

[1] To poročilo je predstavil koordinator OII, ki se želi zahvaliti Elpidi Apostolidou (pripravnici generalnega sekretarja) za njeno dragoceno pomoč pri pripravi poročila, pa tudi sodelavcem, odgovornim za obiske, ki so dali veliko koristnih zamisli, zlasti v zvezi s spodnjima oddelkoma 5 in 6.

[2] Glej na splošno The Evaluation of the EU decentralised agencies in 2009 Final Report Volume I Synthesis and prospects (Ocena decentraliziranih agencij EU v letu 2009), december 2009 http://europa.eu/agencies/documents/synthesis_in_prospects_en.pdf
V skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah (19. julij 2012) je priznano tudi, da so bile agencije ustanovljene za vsak primer posebej in da jim ni sledila splošna vizija njihove vloge in položaja v Uniji.
https://ec.europa.eu/archives/commission_2010-2014/sefcovic/documents/120719_agencies_joint_statement_en.pdf

[3] Uredba Sveta št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti, 2003 (UL L 11, str. 1).

[4] Dva od njih sta "v pripravi".

[5] Npr. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja; Evropska agencija za varnost hrane; Urad Skupnosti za rastlinske sorte; Evropski inštitut za enakost spolov; Evropska fundacija za usposabljanje; Urad za evropsko pravosodno sodelovanje.

[6] ESRB je menil, da ni „agencija EU“, ker kot taka ni navedena na spletni strani Europa in ker je tesno povezana z Evropsko centralno banko. Vendar ESRB ni izpodbijal, da spada v pristojnost varuha človekovih pravic.

[7] Primeri, navedeni v tem oddelku, so ponazoritveni in niso namenjeni zagotavljanju celovitega poročila o obiskih. Podrobne informacije o teh poizvedbah so na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/en/activities/visits.faces. Povezave do sklepov varuha človekovih pravic o zaključku preiskav v zvezi s temi obiski so na voljo v Prilogi.

[8] Smernice za dobro prakso so na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/cases/correspondence.faces/en/54521/html.bookmark.

[9] Dejstvo, da je Komisija izdala predlog, s katerim je potrdila priporočila varuhinje človekovih pravic v preiskavi na lastno pobudo o razkritju imen članov izbirne komisije, je bilo v zvezi s tem navedeno kot pomembno in pomembno.

[10] Potreba, da varuhinja človekovih pravic ohrani svojo neodvisnost, pa je bila omenjena v zvezi s točkama (i) in (ii).

[11] Alina Nedea pripravlja ločen dokument v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem in spremljanjem posameznih agencij s strani pravnih uradnikov.