Spoštovani predsednik,

pišem vam, da bi poiskali rešitev za to zadevo ^[1], ki temelji na pritožbi, ki sem jo 17. aprila 2023 prejel od evropske mreže za digitalne pravice (EDRi).

Pritožnik je leta 2021 zahteval dostop javnosti do dokumentov v zvezi z vprašalniki, ki jih je Komisija poslala državam članicam na temo šifriranja. Komisija je zavrnila razkritje in nato ni odgovorila na potrdilno prošnjo pritožnika v rokih, določenih v veljavni zakonodaji o dostopu javnosti do dokumentov [2] Pritožnik čaka na odgovor od 15. februarja 2023.

Začel sem preiskavo v zvezi s to pritožbo in glede na zamudo, ki še vedno traja, sem Komisijo pozval, naj moji preiskovalni skupini predloži kopije spornih dokumentov v pregled.

Po pregledu dokumentov moja preiskovalna skupina predhodno meni, da bi morala Komisija odobriti delni dostop do dokumentov, zlasti do delov, ki opisujejo veljavno nacionalno zakonodajo ali sodno prakso. Zdi se, da ti deli niso zajeti v nobeni od izjem, na katere se sklicuje Komisija, zlasti ker so - logično - informacije o zakonodaji že javno dostopne. Podrobnejša ocena je na voljo v prilogi k temu dopisu.

Rad bi poudaril, da obstaja močan javni interes za razkritje dokumentov, ne le zaradi pomena teme šifriranja in njene povezave s temeljno pravico do zasebnosti, temveč tudi zato, ker se organizacije civilne družbe, kot je pritožnik, pri opravljanju svoje vloge nadzornikov zanašajo na dokumente, razkrite v odgovor na zahteve javnosti za dostop.

Glede na navedeno predlagam naslednjo rešitev v tem primeru:

Komisija bi morala ob upoštevanju trditev iz priloge ponovno preučiti svoje stališče o prošnji za dostop javnosti, da bi omogočila čim širši dostop do petih spornih dokumentov.

Vljudno Vas prosim, da mi odgovor na moj predlog pošljete v treh mesecih, tj. do 17. februarja 2024.

Na tej stopnji sta predlog rešitve in njegova priloga zaupna. Vendar je moja preiskovalna skupina pritožnika obvestila, da nameravam poiskati rešitev v tej zadevi.^[3] Upoštevajte, da je naša običajna praksa, da pritožniku pošljemo kopijo predloga rešitve za pripombe, skupaj s kopijo odgovora institucije nanj, ko prejmemo ta odgovor. Zato pozivam Komisijo, naj nas obvesti, če se kakršne koli informacije iz predloga rešitve ali njenega odgovora ne bi smele posredovati pritožniku ^[4].

S spoštovanjem,

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 17. 2023

Priloga: Predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev v zadevi 707/2023/NH [5]

Ozadje

Pritožnik je 25. oktobra 2022 od Komisije zahteval dostop javnosti do naslednjih dokumentov:

(1) vprašalnik o šifriranju, ki je bil leta 2021 razposlan državam članicam;

(2) odgovori držav članic na vprašalnik, ki ga je prejel generalni direktorat;

(3) pripravo odgovorov, ki jih je pripravil generalni direktorat;

(4) vse predstavitveno gradivo (powerpoint itd.), ki ga je Evropska komisija uporabila za predstavitev rezultatov in dajanje povratnih informacij državam članicam v začetku leta 2022;

(5) Temeljito evidentiranje, kako države članice obravnavajo šifriranje, ki ga je izvedla Evropska komisija, kot je navedeno v sporočilu Evropske komisije o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025.

Komisija je zahtevek za dokumente evidentirala pod referenčno številko 2022/6061.

Komisija je 8. decembra 2022 izdala prvotno odločitev o zahtevi pritožnika. Opredelila je šest dokumentov, ki spadajo na področje uporabe prošnje, odobrila popoln dostop do enega dokumenta in zavrnila razkritje preostalih dokumentov. Pri tem se je Komisija sklicevala na dve izjemi ^[6], določeni v zakonodaji EU o dostopu javnosti do dokumentov (Uredba 1049/2001), pri čemer je trdila, da bi razkritje oslabilo javni interes, kar zadeva javno varnost, in postopek odločanja Komisije v zvezi s šifriranjem v okviru kazenskega pregona. Komisija je trdila, da bi razkritje razkrilo predhodna stališča in možnosti politike, ki se trenutno preučujejo.

Komisija je tudi pojasnila, da nima nobenih dokumentov, ki bi ustrezali „temeljitemu evidentiranju“ iz pritožnikove vloge, saj je ta tema zajeta v vseh drugih zahtevanih dokumentih.

Pritožnik je 29. decembra 2022 od Komisije zahteval, naj ponovno pregleda svojo odločitev in vloži potrdilno prošnjo.

Komisija je podaljšala roke za odgovor na potrdilno prošnjo in nato 15. februarja 2023 poslala začasni odgovor, saj je opravila potrebna posvetovanja. Komisija je pritožniku zagotovila, da bo odgovor predložen v najkrajšem možnem času. Ker Komisija kljub več opominom ni odgovorila, se je pritožnik 17. aprila 2023 obrnil na moj urad.

Začel sem preiskavo in Komisijo pozval, naj čim prej, najpozneje pa do 20. junija 2023, odgovori na potrdilno prošnjo pritožnika. Komisija je mojo preiskovalno skupino obvestila, da tega roka ne bo mogla upoštevati.

Moja preiskovalna skupina je 10. julija 2023 Komisijo pozvala, naj sporne dokumente predloži v pregled.

Predhodna ocena, na podlagi katere je bil pripravljen predlog rešitve

Po pregledu dokumentov je moja preiskovalna skupina zavzela naslednje predhodno stališče:

• Dokument 2 vsebuje 27 vprašalnikov, ki jih je Komisija poslala organom držav članic, da bi zbrala njihove odgovore glede (a) veljavne nacionalne zakonodaje in sodne prakse v zvezi s šifriranjem („vprašalnik A“) ter (b) operativnih praks in potreb v vsaki državi članici, vključno s kvantitativnimi podatki, če so na voljo („vprašalnik B“).

Moja preiskovalna skupina ugotavlja, da je Komisija zavrnila razkritje „vprašalnika B“ na podlagi izjeme glede javne varnosti. Komisija je trdila, da odgovori držav članic vsebujejo občutljive informacije o operativnih praksah organov kazenskega pregona v vseh državah članicah na področju šifriranja, katerih razkritje bi lahko povzročilo tveganje za javno varnost.

Vendar moja preiskovalna skupina meni, da se izjema glede javne varnosti ne uporablja za dele dokumenta 2, ki se nanašajo na „vprašalnik A“. V odgovorih organov držav članic na vprašalnik A sta zgolj navedena veljavna zakonodaja in sodna praksa v vsaki državi članici. Te informacije so že javno dostopne. Komisija se je v svojem prvotnem odgovoru sklicevala tudi na drugo izjemo, in sicer varstvo postopka odločanja. Komisija je dejala, da bi „razkritje razkrilo predhodna stališča in možnosti politike, ki se trenutno preučujejo. Službe Komisije morajo imeti možnost, da pri pripravi sklepa brez zunanjega pritiska preučijo vse možnosti.“ Moja preiskovalna skupina priznava, da lahko nekatera vprašanja iz vprašalnika A [7] razkrijejo predhodna stališča nekaterih držav članic o morebitnih novih pravilih EU na področju šifriranja. Vendar moja ekipa meni, da razkritje takih stališč ne bi resno oslabilo postopka odločanja.

V zvezi s tem je treba upoštevati pritožnikovo trditev, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje dokumentov in njihove vsebine. Pritožnik je v potrdilni prošnji navedel, da obstaja velik javni interes za to, da se ve, kako Evropska komisija zbira podatke in dokaze v podporo prihodnjim politikam Unije na področju kazenskega pregona, zlasti glede na poseganje v temeljne pravice evropskih državljanov.

• Dokument 1 vsebuje enake vprašalnike brez odgovorov držav članic. Moja preiskovalna skupina meni, da bi se dokument lahko razkril javnosti ob upoštevanju argumentov, predstavljenih v zvezi z dokumentom 2 zgoraj.
• Dokument 3 vsebuje dva povzetka odgovorov držav članic na vprašalnik A in vprašalnik B, ki ju je pripravila Komisija. Ocena moje preiskovalne skupine za dokument 2 zgoraj se smiselno uporablja za ta dokument: dokument 3 bi bilo treba delno razkriti, zlasti dele, povezane z vprašalnikom A.
• Dokument 4 je predstavitev v PowerPointu, ki so jo pripravile službe Komisije in je bila predstavljena na sestanku s predstavniki držav članic 1. decembra 2021. Moja preiskovalna skupina meni, da bi se ta dokument lahko v celoti razkril javnosti, saj vsebuje splošne in horizontalne informacije o odgovorih držav članic. V dokumentu posamezni državi članici ni dodeljen noben odgovor. Zdi se, da deli dokumenta, ki se nanašajo na odgovore na vprašalnik B (operativne prakse), ne predstavljajo tveganja za ogrožanje javne varnosti katere koli države članice. 
• Dokument 5 je bil razkrit javnosti in zato ne spada v obseg te preiskave.
• Dokument 6 je informativni dokument za razpravo, pripravljen v okviru priprav na tehnični sestanek med Komisijo in državami članicami marca 2022. Komisija se je sklicevala na izjeme v zvezi z zaščito javne varnosti in postopkom odločanja za ta dokument, pri čemer je zlasti trdila, da vsebuje možnosti politike, ki jih Komisija še preučuje. Moja ekipa meni, da izjema glede javne varnosti ne velja za ta dokument. Če bi Komisija menila, da se izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja uporablja za dokument 6, moja preiskovalna skupina ugotavlja, da je pritožnik predložil prepričljive argumente, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje. Pritožnik je zlasti dejal, da so „metode, omejitve in pogoji dostopa države do šifriranih podatkov temeljno vprašanje v demokraciji, saj vključujejo kritične razprave o sistemu zavor in ravnovesij med državnimi organi in ciljnimi posamezniki“.

[1] V skladu s členom 2(10) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic (Uredba (EU) 2021/1163 z dne 24. junija 2021 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic), ki je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/legal-basis/statute/en.

[2] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX%3A32001R1049

[3] V skladu s členom 2(10) statuta varuha človekovih pravic.

[4] Če želite predložiti dokumente ali informacije, za katere menite, da so zaupni, in ki se pritožniku ne smejo razkriti, jih označite kot zaupne. Šifrirana elektronska sporočila lahko pošljete našemu namenskemu poštnemu nabiralniku.Podatki in tovrstni dokumenti bodo kmalu po koncu preiskave izbrisani iz dosjejev evropskega varuha človekovih pravic.

[5] V skladu s členom 2(10) Statuta evropskega varuha človekovih pravic.

[6] Prvi pododstavek člena 4(1)(a) in prvi pododstavek člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[7] Zlasti vprašanja 13, 14 in 15.