Spoštovani gospod X,

V tej zadevi želim poiskati rešitev v zvezi z odločitvijo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), da zavrne dostop javnosti [1] do dokumenta. Zadevni dokument je izmenjava elektronske pošte med uradom OLAF in špansko službo za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) v okviru zadeve OC/2022/0892 (v nadaljnjem besedilu: dokument). Zadevni primer urada OLAF je bil v fazi izbora zavrnjen [2].

Urad OLAF se je pri zavrnitvi dostopa skliceval na dve izjemi iz člena 4 Uredbe 1049/2001, in sicer na varstvo namena preiskav [3] in varstvo postopka odločanja po sprejetju odločitve.[4] Poleg tega se je urad OLAF v potrdilnem sklepu oprl tudi na „splošno domnevo“ zaupnosti, ki jo priznava sodna praksa EU [5], v skladu s katero bi javno razkritje dokumentov v zvezi s preiskavami urada OLAF načeloma ogrozilo njihovo učinkovito izvajanje.

Uporaba splošne domneve zaupnosti

Pri sklicevanju na splošno domnevo se šteje, da se izjema uporablja za kategorijo dokumentov, za katere velja splošna domneva, v tem primeru za preiskovalni spis urada OLAF.

Uporaba splošne domneve je časovno omejena. Uporablja se, dokler je preiskava v teku in celo po njenem zaključku, če so bile na podlagi te preiskave sprejete kakršne koli nadaljnje dejavnosti (če se nadaljnje ukrepanje izvede v razumnem roku)[6].

Ugotavljam, da je urad OLAF v okviru zadeve OC/2022/0892 zadevo zavrnil v fazi izbora. V času pritožnikove zahteve je bila zadeva urada OLAF tako že zaključena. Ker se je urad OLAF odločil, da ne bo začel preiskave, se poleg tega zdi, da se nadaljnje dejavnosti ne izvajajo.

Glede na to menim, da se OLAF pri zavrnitvi dostopa do dokumenta ni mogel sklicevati na splošno domnevo zaupnosti za varstvo namena preiskav.

Izjeme za varstvo namena preiskav in postopka odločanja

Če se splošna domneva ne uporablja, mora uporaba izjem iz Uredbe 1049/2001 temeljiti na individualni oceni zahtevanega dokumenta. Dostop se lahko zavrne le, če bi razkritje dokumenta konkretno in dejansko ogrozilo interese, ki naj bi bili varovani. Tveganje ogrožanja interesov mora biti razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično.[7] Moje razumevanje iz potrditvene odločbe je, da je OLAF opravil individualno oceno dokumenta in s tem njegove vsebine.[8]

Menim, da s potrdilno odločbo urada OLAF ni prepričljivo dokazano, da bi razkritje dokumenta škodilo interesom, varovanim z izjemama, na kateri se sklicuje urad OLAF. Trditve urada OLAF so omejene na sklicevanje na možnost škodovanja njegovemu sodelovanju z javnimi organi, v tem primeru s špansko službo za usklajevanje boja proti goljufijam. Zdi se, da ta presoja temelji na naravi dokumenta, to je dokumenta, ki izvira iz španske službe za usklajevanje boja proti goljufijam, in ne na posebnih informacijah, ki jih vsebuje dokument.

Urad OLAF je v pripombah, ki jih je mojemu uradu predložil po začetku te preiskave, navedel, da dokument vsebuje informacije, ki jih je prejel od španske službe za usklajevanje boja proti goljufijam, „ki je te informacije prejela od drugega nacionalnega organa“. V času potrditvene odločbe je bil OLAF seznanjen s tem, da je španska služba za usklajevanje boja proti goljufijam zavrnila dostop do istih informacij na nacionalni ravni. Urad OLAF je trdil, da bi odobritev dostopa v tem okviru vplivala na njegovo sodelovanje s službo za usklajevanje boja proti goljufijam, „ki je ključnega pomena v postopku odločanja urada OLAF za prihodnje preiskave“.

Po pregledu dokumenta menim, da ne vsebuje občutljivih informacij. Zlasti ni jasno, kako bi lahko objava dokumenta ogrozila sodelovanje urada OLAF s španskimi organi.[9] OLAF bi moral svojo odločitev utemeljiti na lastni oceni po posvetovanju s službo za usklajevanje boja proti goljufijam o zahtevi za dostop javnosti, ki jo je prejel [10], in ne na stališču, ki ga je služba za usklajevanje boja proti goljufijam zavzela v ločeni zahtevi na nacionalni ravni [11].

Skratka, menim, da OLAF ni ustrezno utemeljil svoje odločitve o zavrnitvi dostopa do dokumenta na podlagi izjem v zvezi z varstvom namena preiskav in postopka odločanja.

Glede na navedeno na tej stopnji predlagam rešitev, da urad OLAF pregleda svoje stališče o pritožnikovi zahtevi za dostop javnosti, da bi omogočil čim širši dostop do dokumenta.

Vljudno Vas prosim, da vaš odgovor na predlog prejmete do 22. decembra 2023.

Na tej stopnji je predlog rešitve zaupen. Vendar je moja preiskovalna skupina pritožnika obvestila, da namerava poiskati rešitev v tej zadevi.[12] Upoštevajte, da je naša običajna praksa, da pritožniku pošljemo kopijo predloga rešitve za pripombe, skupaj s kopijo odgovora institucije nanj, ko prejmemo ta odgovor. Zato prosim OLAF, da obvesti moj urad, če se informacije iz predloga rešitve ali njegovega odgovora ne bi smele deliti s pritožnikom.[13] Prosim vas tudi, da vključite prevod odgovora v jezik pritožbe.

S spoštovanjem,

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 27. oktobra 2023

[1] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN.

[2] Datum, ko je bila zadeva urada OLAF OC/2022/0892 zavrnjena, varuhu človekovih pravic ni znan.

[3] Tretja alinea člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.

[4] Drugi odstavek člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001.

[5] Urad OLAF se je skliceval na sodbi z dne 26. maja 2016, IMG/Komisija, T-110/15, točke 28–39: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-110/15&language=EN; in z dne 1. septembra 2021, Homoki/Komisija, T-517/19, točka 55: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-517/19&language=EN.

[6] Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba IMG proti Komisiji, točke od 33 do 35; Sodišče: zgoraj navedena sodba Homoki proti Komisiji, točka 63.

[7] Glej na primer sodbo Splošnega sodišča z dne 7. junija 2011 v zadevi T-471/08, Toland proti Parlamentu, točka 29: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&num=t-471/08.

[8] Stran 3 potrdilnega sklepa urada OLAF OCM(2023)22691.

[9] Nacionalni organi so v skladu z Uredbo št. 883/2013 pravno zavezani k sodelovanju in zagotavljanju ustreznih informacij uradu OLAF. Glej na primer člen 3(5)–(6) ali člen 8 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32013R0883

[10] V skladu s členom 4(4) Uredbe 1049/2001.

[11] Pritožnik je pred kratkim obvestil varuha človekovih pravic, da so informacije, ki jih je služba za usklajevanje boja proti goljufijam prejela na nacionalni ravni in so pomembne v okviru te preiskave, zdaj javno dostopne. Glej članek: https://theobjective.com/espana/politica/2023-10-09/juez-zamora-gobierno/.

[12] V skladu s členom 2(10) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic Uredba 2021/1163 z dne 24. junija 2021 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic: https://www.ombudsman.europa.eu/en/legal-basis/statute/en.

[13] Če želite predložiti dokumente ali informacije, za katere menite, da so zaupni, in ki se pritožniku ne smejo razkriti, jih označite kot zaupne. Šifrirana elektronska sporočila lahko pošljete v naš namenski poštni predal.Podatki in tovrstni dokumenti bodo kmalu po koncu preiskave izbrisani iz dosjejev evropskega varuha človekovih pravic.