Zadeva se je nanašala na to, da je Evropska centralna banka (ECB) zavrnila dostop javnosti do dokumentov, ki vsebujejo nasvete v zvezi z njeno politiko enakosti spolov in povezanimi ukrepi. ECB je menila, da bi razkritje oslabilo varstvo pravnih nasvetov in njeno notranje odločanje. Pritožnik je trdil, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje, in sicer za razumevanje pravne utemeljitve, na kateri temeljijo politika ECB glede enakosti spolov in povezani ukrepi.

Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je pregledala sporne dokumente. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi tega ugotovila, da je mogoče vsebino dokumentov razumno šteti za pravni nasvet in da je bilo razumno, da je ECB menila, da bi razkritje dokumentov oslabilo varstvo, zagotovljeno pravnim nasvetom. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic menila, da je razumno, da ECB meni, da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje.

Varuhinja človekovih pravic je tako zaključila preiskavo in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na prošnjo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s štirimi sestanki med komisarko Věro Jourovo in več zunanjimi deležniki. Potem ko je šest mesecev čakal na odgovor Komisije, se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila, ker je Komisija po njenem posredovanju odgovorila pritožniku in odobrila delni dostop do zahtevanih dokumentov.