Uredba (ES) št. 2187/2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu zahteva, da Komisija do 1. januarja 2008 zagotovi znanstveno oceno učinkov uporabe zlasti zabodnih mrež, trislojnih mrež in zapletnih mrež na kite in delfine ter da se njene ugotovitve predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija je za izvedbo take ocene zaprosila znanstveni inštitut, vendar ta tega ni mogel storiti zaradi pomanjkanja ustreznih poročil o naključnem ulovu kitov in delfinov. Ta poročila bi morale države članice predložiti Komisiji v skladu z drugo uredbo.

Komisija je leta 2009 sprejela sporočilo, v katerem je Parlamentu in Svetu poročala, da izvedba znanstvene ocene ni mogoča. Pritožnik, poljski ribič, je trdil, da Komisija zato ni izpolnila svoje obveznosti iz Uredbe 2187/2005. Pritožnik se je zato obrnil na varuha človekovih pravic.

Med preiskavo varuha človekovih pravic Komisija ni utemeljila, zakaj ni uporabila vseh sredstev, ki jih je imela na voljo, da bi zagotovila nacionalno skladnost z drugo uredbo in tako znanstvenemu inštitutu zagotovila potrebne podatke za oceno, ki jo zahteva Uredba 2187/2005. Varuhinja človekovih pravic je menila, da ta neuspeh pomeni nepravilnost. Izrekla je kritično pripombo v zvezi s tem, da Komisija ni dokazala, da objektivno ni mogla izpolniti obveznosti, da do 1. januarja 2008 izvede znanstveno oceno učinkov uporabe zlasti zabodnih mrež, trislojnih mrež in zapletnih mrež na kite in delfine.

Pritožnik, francoska univerza, je sodeloval v konzorciju, ki je razvil projekt, ki ga je sponzorirala Komisija. Po težavah s koordinatorjem se je pritožnik umaknil iz projekta. Komisija je nato zahtevala povračilo nekaterih plačil, ki jih je opravila pritožniku. Pritožnik je menil, da so trditve Komisije nepoštene, zato se je obrnil na varuha človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic je začel preiskavo, med katero mu je Komisija podrobno poročala o zneskih, ki jih je plačala pritožniku. Pojasnila je, da pritožnik ni pravočasno predložil potrebnih poročil in končnih rezultatov, kot zahteva pogodba. Nadalje se je sklicevala na predlog, ki ga je predložila koordinatorju, da pritožnik predloži ustrezne dokumente tudi po izteku pogodbenega roka.

Ker se zdi, da pritožnik ni bil seznanjen z navedenim predlogom, je varuhinja človekovih pravic prosila Komisijo, naj razmisli o sprejetju predložitve poročila pritožnika v zvezi z njegovim sodelovanjem pri projektu. Komisija se je strinjala in navedla, da bi lahko, če bi bilo to upravičeno, znižala tudi zneske, ki se zahtevajo od pritožnika. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija rešila pritožbo in zaključila zadevo.

Za zaščito trajnosti ribištva EU lahko zakonodajalec EU sprejme ukrepe za omejitev ribolovnega napora po vsej Uniji. V Uredbi Sveta o določitvi števila ribolovnih dni v vodah Skupnosti za leto 2007 se je število dni, dodeljenih posebni kategoriji plovil, ki lovijo v vodah zahodno od Škotske, zmanjšalo za 10 %, in sicer z 280 dni v letu 2006 na 252 dni. Zato se je Ribiško združenje iz Clyda, ki zastopa ribiče na zadevnem območju, obrnilo na varuha človekovih pravic. Pritožnik je trdil, da je bilo navedeno zmanjšanje posledica upravne napake, ki jo je storila Evropska komisija v neuradnem dokumentu, ki je bil podlaga za razprave v zvezi s tem vprašanjem v Svetu. Po navedbah pritožnika je Komisija napačno izmenjala ustrezne stolpce v zvezi z Zahodno Škotsko in Severnim morjem v tabeli, v kateri so navedena predlagana znižanja.

Komisija je v svojem mnenju trdila, da so o navedenem znižanju razpravljale in ga odobrile države članice ter da ni prišlo do upravne napake.

Po podrobni preučitvi delovnega dokumenta je varuh človekovih pravic ugotovil, da čeprav je navedena preglednica vsebovala predlog za skrajšanje ribolovnih dni zahodno od Škotske, v pojasnilih v delovnem dokumentu takšno skrajšanje ni bilo predvideno. Varuhinja človekovih pravic je tako ugotovila, da je dejansko prišlo do upravne napake. Zato je Komisiji predložil osnutek priporočila, v katerem jo je pozval, naj napako prizna in, kolikor je bilo še mogoče, sprejme popravne ukrepe.

Komisija je zavrnila osnutek priporočila. Ponovila je svojo trditev, da je bil zadevni predlog pripravljen namerno in je temeljil na znanstvenih dokazih, ki so pokazali, da je trska zahodno od Škotske v kritičnem stanju. Komisija je tudi navedla, da delovni dokument ni relevanten, saj ga je nadomestil njen uradni predlog uredbe Sveta. Poleg tega, tudi če bi prišlo do napake, ne bi bilo več mogoče sprejeti popravnih ukrepov.

Varuh človekovih pravic je v svoji odločitvi poudaril, da dejstvo, da je neuradni dokument nadomestil uradni zakonodajni predlog Komisije, ne pomeni, da ni več potrebe po preučitvi morebitnih nepravilnosti v zvezi z neuradnim dokumentom. Varuh človekovih pravic je nadalje ugotovil, da razpoložljivi dokazi kažejo, da so strokovni organi priporočili, da se v letu 2007 trska ne lovi niti zahodno od Škotske niti v Severnem morju. Vendar pa se delovni dokument Komisije ni odločil za popolno prepoved, ampak je predlagal, da bi bilo treba zmanjšati flote, ki imajo največji vpliv na staleže trske. Kar zadeva zahod Škotske, je Komisija menila, da to velja za flote, ki predstavljajo več kot 50 ton ulova trske. Vendar se zdi, da kategorija plovil, na katera se nanaša obravnavana zadeva, ne spada v to skupino. Varuh človekovih pravic je zato potrdil svoje stališče, da je očitno prišlo do upravne napake. Glede na to, da so se argumenti Komisije v zvezi z nezmožnostjo sprejetja popravnih ukrepov zdeli razumni, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila s kritično pripombo.