(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

Poizvedba

Razlogi za preiskavo

V skladu s členom 195 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je evropski varuh človekovih pravic pooblaščen za izvajanje preiskav na lastno pobudo v zvezi z morebitnimi primeri nepravilnosti pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti. Na podlagi te določbe sem 31. oktobra 2003 začel preiskavo notranjih postopkov za reševanje sporov, ki so na voljo nacionalnim strokovnjakom, napotenim na Komisijo. Razlogi za preiskavo so naslednji.

Postopki notranjega reševanja sporov in pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic

Člena 2.4 in 2.8 Statuta varuha človekovih pravic zahtevata, da je treba pred vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic sprejeti ustrezne upravne ukrepe in da se pri varuhu človekovih pravic ne sme vložiti nobena pritožba, ki se nanaša na delovna razmerja med institucijami in organi Skupnosti ter njihovimi uradniki in drugimi uslužbenci, razen če je zadevna oseba izkoristila vse možnosti za vložitev notranjih upravnih zahtev in pritožb, zlasti postopke iz člena 90(1) in (2) Kadrovskih predpisov, ter so se iztekli roki za odgovore organa, na katerega je bila vložena pritožba.

Namen teh določb je zadevni instituciji ali organu Skupnosti omogočiti, da sam reši težave, preden se vključi evropski varuh človekovih pravic.

Napoteni nacionalni strokovnjaki

Napoteni nacionalni strokovnjaki so nacionalni ali mednarodni javni uslužbenci ali osebe, zaposlene v zasebnem sektorju, ki začasno delajo za evropske institucije. V skladu s pravili, ki se uporabljajo za napotene nacionalne strokovnjake in jih je sprejela Komisija (2), ostanejo zaposleni pri svojem delodajalcu ves čas dodelitve in jih ta še naprej plačuje. Kljub temu od Komisije prejemajo nadomestila za kritje izselitvenih stroškov.

Dva napotena nacionalna strokovnjaka sta vložila pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic (pritožba 495/2003/ELB). Varuh človekovih pravic je v okviru preverjanja, ali pritožba izpolnjuje pogoje dopustnosti, določene v statutu varuha človekovih pravic, preučil pravila, ki se uporabljajo za napotene nacionalne strokovnjake, vendar v njih ni odkril nobene določbe v zvezi z reševanjem morebitnih sporov. Vprašanje, ali bi lahko bila uporaba takega postopka „ustrezen upravni pristop“ v smislu člena 2.4 Statuta varuha človekovih pravic, se zato ni pojavilo.

Varuhinja človekovih pravic je preučila tudi morebitno ustreznost člena 90 kadrovskih predpisov. Varuh opozarja, da člen 90 Kadrovskih predpisov v zvezi z uradniki in drugimi uslužbenci Evropskih skupnosti določa, da lahko vsaka oseba, za katero veljajo Kadrovski predpisi, zahteva, da organ za imenovanja sprejme odločitev v zvezi z njo. Določa tudi, da lahko vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki posega v njen položaj. Predhodni sklep varuha človekovih pravic je bil, da se člen 90 ne uporablja za napotene nacionalne strokovnjake.

Varuh človekovih pravic je zato začel preiskavo ter Komisijo obvestil o pritožbi in svojem predhodnem sklepu v zvezi s členom 90. Komisija v svojem mnenju o pritožbi ni podala pripomb na predhodno ugotovitev in varuha človekovih pravic ni obvestila o nobenem drugem postopku, na katerega bi se pritožniki lahko sklicevali v zvezi z zadevami, glede katerih so se pritožili varuhu človekovih pravic.

Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ni seznanjena z obstojem kakršnega koli notranjega postopka za reševanje morebitnih sporov med napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in Komisijo.

Potencialna vrednost postopka notranjega reševanja sporov

Izkušnje varuhov človekovih pravic v državah članicah in splošneje kažejo, da učinkovit notranji postopek reševanja sporov javnemu organu omogoča, da sam reši velik delež težav, bodisi tako, da po potrebi sprejme popravne ukrepe, bodisi tako, da pritožniku pojasni svoje stališče.

V primeru napotenih nacionalnih strokovnjakov bi tak postopek lahko koristil strokovnjakom samim, tako da bi:

• zagotavljanje hitrih, enostavnih in stroškovno učinkovitih sredstev za reševanje težav in pridobitev pravnih sredstev, kadar je to potrebno;
• spodbujanje večjega občutka vključenosti;
• spodbujanje občutka opolnomočenja; in
• zagotavljanje posameznikom, da se njihove pritožbe jemljejo resno in da se obravnavajo pravilno, pravično in nepristransko.

Komisiji bi koristil tudi postopek, ki bi lahko:

• služijo kot hitro in učinkovito sredstvo za reševanje težav;
• spodbujati dobre notranje odnose in komunikacijo;
• spodbujanje pozitivnega odnosa do uprave; in
• izpostaviti pomanjkljivosti in področja, ki bi jih bilo mogoče izboljšati.

Informacije, zahtevane v preiskavi na lastno pobudo

Varuh človekovih pravic je zato Komisijo vljudno prosil, naj ga obvesti:

- ali je od napotenih nacionalnih strokovnjakov prejel pritožbe v zvezi z zadevami, povezanimi z njihovo dodelitvijo, in kako se take pritožbe obravnavajo;

- ali bi bila pripravljena v pravila, ki se uporabljajo za napotene nacionalne strokovnjake, vključiti ustrezno določbo za reševanje morebitnih sporov.

Preiskava varuha človekovih pravic v zvezi s pritožbo 495/2003/ELB se nadaljuje ločeno.

Mnenje Komisije

Mnenje Komisije je mogoče povzeti na naslednji način:

Člen 90 Kadrovskih predpisov določa, da lahko vsaka oseba, za katero veljajo Kadrovski predpisi, zahteva, da organ za imenovanja sprejme odločitev v zvezi z njo. Določa tudi, da lahko vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki posega v njen položaj. Kot je varuh človekovih pravic že ugotovil, se člen 90 Kadrovskih predpisov ne uporablja za napotene nacionalne strokovnjake, ker se Kadrovski predpisi zanje ne uporabljajo, nadomestila, ki jih prejemajo, pa ne temeljijo na Kadrovskih predpisih.

Odločba Komisije z dne 30. aprila 2002 (C(2002)1559), spremenjena z Odločbo Komisije z dne 31. januarja 2003 (C(2003)406), določa pravila, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, dodeljene Komisiji.

Odstavek 2 člena 1 navedenega sklepa določa, da nacionalni strokovnjaki, napoteni na Komisijo, ostanejo zaposleni pri svojem delodajalcu v celotnem obdobju napotitve in jih mora ta delodajalec še naprej plačevati. Zato med Komisijo in napotenimi nacionalnimi strokovnjaki ni zakonskega ali drugega delovnega razmerja. Kljub temu sklep Komisije določa pravice in dolžnosti napotenih nacionalnih strokovnjakov, vključno s pravico do prejemanja nekaterih nadomestil.

V zvezi s prvim vprašanjem varuha človekovih pravic:

Komisija od napotenih nacionalnih strokovnjakov prejema pritožbe in poizvedbe v zvezi z zadevami, povezanimi z njihovo napotitvijo. Službe Komisije so uporabile neformalne načine reševanja morebitnih sporov in odgovarjanja na poizvedbe, da bi se izognile poglabljanju in zaostrovanju morebitnih sporov.

Komisija zagotavlja, da imajo napoteni nacionalni strokovnjaki dostop do:

hierarhijo službe, v katero so napoteni;

2) služba v Generalnem direktoratu za kadrovske zadeve in administracijo (GD ADMIN), pristojna za napotene nacionalne strokovnjake. Služba upravlja vse nacionalne strokovnjake, napotene v službe Komisije, in se ukvarja s splošnimi težavami, s katerimi se srečujejo napoteni nacionalni strokovnjaki.

Poleg tega je Komisija vzpostavila dobre odnose s CLENAD, predstavniškim združenjem napotenih nacionalnih strokovnjakov. CLENAD se redno sestaja s pristojnimi službami Komisije, kjer se pojavljajo vprašanja in preučujejo težave.

Pristojna služba GD ADMIN po potrebi stopi v stik z drugimi službami Komisije, da bi našla rešitev za nastale težave.

Glede na te različne komunikacijske kanale in neformalno naravo mehanizmov za reševanje morebitnih sporov ni zabeleženo število pritožb.

Kar zadeva področje uporabe, korake in kanale za reševanje sporov, pravni položaj trenutno ni povsem jasen, zlasti ker zgoraj navedena odločba Komisije z dne 30. aprila 2002 ne predvideva pritožbenega postopka.

Glede drugega vprašanja varuha človekovih pravic:

Komisija meni, da v celoti spoštuje obstoječi sklep Komisije, ki se uporablja za nacionalne strokovnjake, dodeljene Komisiji.

Kljub temu je Komisija glede na argumente, ki jih je predložila varuhinja človekovih pravic, pripravljena v okviru naslednje obsežne revizije tega sklepa uvesti ustrezno določbo za reševanje morebitnih sporov. Ob upoštevanju členov 2.4 in 2.8 statuta varuha človekovih pravic bi morala taka določba tudi preprečiti, da bi pritožbe prispele na varuha človekovih pravic, preden so izčrpane vse možnosti za rešitev težave z notranjimi upravnimi sredstvi.

ODLOČBA

1 Pritožbeni postopek za napotene nacionalne strokovnjake

1.1 Napoteni nacionalni strokovnjaki so nacionalni ali mednarodni javni uslužbenci ali osebe, zaposlene v zasebnem sektorju, ki začasno delajo za evropske institucije. V skladu s pravili, ki jih je Komisija sprejela z odločbo z dne 30. aprila 2002(3), napoteni nacionalni strokovnjaki ostanejo zaposleni pri svojem delodajalcu ves čas napotitve in jih ta še naprej plačuje. Kljub temu od Komisije prejemajo nadomestila za kritje izselitvenih stroškov.

Varuh človekovih pravic je med preiskavo pritožbe, ki sta jo vložila dva napotena nacionalna strokovnjaka (pritožba 495/2003/ELB), preučil veljavna pravila, vendar v njih ni odkril nobene določbe v zvezi z reševanjem morebitnih sporov. Varuh človekovih pravic je zato Komisijo vljudno prosil, naj ga obvesti:

- ali je od napotenih nacionalnih strokovnjakov prejel pritožbe v zvezi z zadevami, povezanimi z njihovo dodelitvijo, in kako so bile take pritožbe obravnavane;

- ali bi bila pripravljena v pravila, ki se uporabljajo za napotene nacionalne strokovnjake, vključiti ustrezno določbo za reševanje morebitnih sporov.

1.2 Komisija potrjuje, da se člen 90 Kadrovskih predpisov ne uporablja za napotene nacionalne strokovnjake, ker se Kadrovski predpisi zanje ne uporabljajo in ker nadomestila, ki jih prejemajo, ne temeljijo na Kadrovskih predpisih.

Po mnenju Komisije so njene službe uporabile neformalne načine reševanja morebitnih sporov in odgovarjanja na poizvedbe, da bi se izognile zaostritvi in poslabšanju morebitnih sporov.

Komisija priznava, da v zvezi z obsegom, koraki in potmi za reševanje sporov pravni položaj trenutno ni povsem jasen, zlasti ker odločba Komisije z dne 30. aprila 2002 ne predvideva pritožbenega postopka.

Komisija izjavlja, da je v okviru naslednje obsežne revizije zgoraj navedenega sklepa pripravljena uvesti ustrezno določbo za reševanje morebitnih sporov.

1.3 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija priznava, da pravni položaj v zvezi z obsegom, koraki in potmi za reševanje sporov ni povsem jasen. Varuhinja človekovih pravic poudarja, da bi lahko tako pomanjkanje jasnosti otežilo zagotavljanje popolne in pravilne uporabe pravice do dobrega upravljanja, kot je določena v členu 41 Listine o temeljnih pravicah, v primeru napotenih nacionalnih strokovnjakov. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic poudarja tudi, da bi morala razpoložljivost jasnega postopka, določenega z zakonom, dopolnjevati neformalne načine reševanja morebitnih sporov in odgovarjanja na poizvedbe, ne pa jih nadomeščati, da bi se izognili poglabljanju in poglabljanju morebitnih sporov.

1.4 Varuh nadalje ugotavlja, da Komisija sama predvideva korektivne ukrepe in da je v okviru naslednje obsežne revizije svojega sklepa z dne 30. aprila 2002 pripravljena uvesti ustrezno določbo za reševanje morebitnih sporov.

1.5 Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odnos Komisije v zvezi s tem, vendar ugotavlja, da Komisija ni določila natančnega časovnega razporeda za ukrepanje. Varuh opozarja, da je v skladu s členom 17 kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev neukrepanje v razumnem roku oblika nepravilnosti. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic meni, da obstajajo razlogi za pripravo osnutka priporočila Komisiji, naj sprejme pritožbeni postopek za reševanje morebitnih sporov med napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in Komisijo.

2 Sklepna ugotovitev

2.1 Iz zgoraj navedenih razlogov varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisiji predloži naslednji osnutek priporočila.

Osnutek priporočila

Komisija bi morala sprejeti pritožbeni postopek za reševanje morebitnih sporov med napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in Komisijo.

Komisija bo obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) Statuta varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje do 30. septembra 2004. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje odločitve varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za izvedbo osnutka priporočila.

Strasbourg, 24. maja 2004

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, 1994 UL L 113/15.

(2) Odločba Komisije z dne 30. aprila 2002 (C(2002)1559), spremenjena z Odločbo Komisije z dne 31. januarja 2003 (C(2003)406).

(3) Odločba Komisije z dne 30. aprila 2002 (C(2002)1559), spremenjena z Odločbo Komisije z dne 31. januarja 2003 (C(2003)406).