Evropski varuh človekovih pravic P. Nikiforos Diamandouros je kritiziral Evropsko komisijo, ker ni sprejela vlog za projekt zunanje pomoči za žrtve mučenja v katerem koli uradnem jeziku EU. To je posledica pritožbe nemške nevladne organizacije, da je bil razpis Komisije za zbiranje predlogov omejen na angleščino, francoščino ali španščino.

Komisija ni sprejela priporočila varuha človekovih pravic, v katerem ga je pozval, naj sprejme kateri koli jezik EU v prijavah za ta program. Po mnenju Komisije uporaba vseh jezikov EU na področju zunanje pomoči ni bila praktična. G. Diamandouros je povedal: „Utemeljitve Komisije niso prepričljive. Nevladne organizacije imajo pri pošiljanju dokumentov institucijam EU pravico do uporabe katerega koli jezika EU. Zavrnitev Komisije, da bi izpolnila to pravno obveznost, pomeni nepravilnost.“

Nemška nevladna organizacija v javnem razpisu izpodbija jezikovne omejitve

Komisija je leta 2004 objavila razpis za zbiranje predlogov za projekt rehabilitacije žrtev mučenja, ki je bil del programa z naslovom "Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice". Prijave je bilo treba vložiti v angleščini, francoščini ali španščini. Nemško združenje, ki nudi psihološko obravnavo in socialno podporo beguncem in njihovim družinam, ki so žrtve mučenja, je želelo zaprositi za pomoč. Komisijo je pozvala, naj sprejme ustrezne dokumente v nemščini, saj bi bil prevod zelo drag in dolgotrajen. Vendar je Komisija vztrajala pri prevodu dokumentov.

Nevladna organizacija se je obrnila na varuha človekovih pravic zaradi domnevne diskriminacije zaradi jezikovnih omejitev. Poudaril je, da ima Komisija pravno obveznost, da sprejme uporabo katerega koli uradnega jezika EU v vlogah, predloženih na podlagi njenih razpisov za zbiranje predlogov.

Komisija je v svojem mnenju navedla, da za projekte s tretjimi državami uporaba vseh jezikov EU ni izvedljiva zaradi stroškov in časovnih omejitev. Po mnenju Komisije je bil torej izbran pragmatičen pristop z omejeno uporabo jezikov.

Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da je Komisija pravno zavezana sprejeti dokumente v katerem koli uradnem jeziku EU. Ni mogel razumeti, zakaj naj bi ta primer pomenil izjemo. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji poslala priporočilo, v katerem jo je pozvala, naj se v prihodnje izogne takšni diskriminaciji.

Komisija je zavrnila sprejetje priporočila in ponovila svojo trditev, da delo v vseh jezikih EU na področju zunanje pomoči ne bi bilo izvedljivo. Izpostavila je tudi težavo morebitne diskriminacije jezikov tretjih držav, kot so tajski, svahilijski ali arabski jezik.

Varuh človekovih pravic je ostal neprepričan. Strinjal se je, da so stroškovni vidiki pomembni; vendar ne morejo zadostovati za to, da bi bila Komisija upravičena do neupoštevanja svoje pravne obveznosti, da sprejme vse uradne jezike. Po mnenju varuhinje človekovih pravic lahko to pravno obveznost spremeni le zakonodajalec EU. Sklenil je, da je vztrajanje Komisije, da se za projektne vloge uporabljajo angleščina, francoščina ali španščina, primer nepravilnosti. Ker pa se zdi, da sta se stališče in praksa Komisije v zvezi s tem vprašanjem spremenila, varuhinja človekovih pravic ni predložila posebnega poročila Evropskemu parlamentu.

Celotno odločitev lahko preberete na: http://www.ombudsman.europa.eu/decision/en/050259.htm

Za informacije o zadevi: Gerhard Grill, glavni pravni svetovalec, tel.: +33 3 88 17 24 23