Po šestmesečni preiskavi uspešnosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) med krizo zaradi COVID-19 je evropska varuhinja človekovih pravic pripravila vrsto predlogov, da bi omogočila večji javni nadzor in razumevanje njegovega dela, ko se kriza nadaljuje in se to delo osredotoča na spremljanje distribucije cepiv.

Varuhinja človekovih pravic je tudi predlagala, naj zakonodajalci EU razmislijo o tem, ali so potrebna nova pooblastila agencije za izboljšanje njene zmogljivosti za reševanje podobnih prihodnjih javnozdravstvenih kriz.

V preiskavi, ki je bila del širšega spremljanja odziva institucij EU na pandemijo, ki ga je izvajala varuhinja človekovih pravic, je bilo preučeno, kako ECDC zbira informacije, kakšna je preglednost teh informacij in kako komunicira z javnostjo.

ECDC je na kritičnih točkah v začetku leta 2020 pozitivno ocenil zmogljivost držav članic za obvladovanje krize. Te ocene so hitro postale zastarele, saj je EU prešla iz faze „zadrževanja“ v fazo „blažitve“.

„Naloge centra ECDC mu prepovedujejo neodvisno zbiranje podatkov, s čimer znatno omejujejo njegovo zmogljivost za ocenjevanje, svetovanje in komuniciranje, kadar je bila hitrost odzivanja ključna.“ 

„Nacionalni organi so imeli prepogosto težave pri sporočanju popolnih podatkov centru ECDC ali pa sploh niso odgovorili na njegove pozive po pomembnih podatkih. Prav tako ni imela celovitega sklopa podatkov o bolnišničnih in drugih kritičnih zdravstvenih virih v državah članicah,“ je dejala Emily O’Reilly.

V preiskavi varuhinje človekovih pravic so bile ugotovljene tudi vrzeli v praksah centra ECDC na področju preglednosti. Vse raziskave, ki jih je izvedla v zgodnjih fazah pandemije COVID-19, niso bile objavljene. Prav tako je težko ugotoviti, ali so bile ocene vidikov pandemije posodobljene. Poleg tega izmenjave z mednarodnimi partnerji, na primer kitajskim CDC, niso javne.

„Preglednost in odgovornost bi morali biti temelj institucije, ki ima vlogo pri varovanju javnega zdravja. Veliko več bi bilo treba storiti za komuniciranje s splošno javnostjo, da bi pojasnili, kako in na podlagi katerih znanstvenih dokazov je ECDC pripravil svoje ocene. Krize ne zahtevajo le izrednih odzivov javnih uprav, temveč tudi izredna prizadevanja za ohranjanje zaupanja javnosti. Ker se države članice lotevajo ključnih programov cepljenja, je to zaupanje javnosti bistveno, ECDC pa bo še naprej imel osrednjo vlogo pri zbiranju in objavljanju informacij o uvajanju cepiv. Naši današnji predlogi Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi se morali v zvezi s tem izkazati za koristne.“

„To je kriza brez primere in zavedam se trdega dela in predanosti ECDC v tem zelo zahtevnem obdobju. Vendar brez posebnih novih pooblastil za zagotavljanje popolnosti in kakovosti podatkov, ki jih prejme od nacionalnih organov, ne more v celoti izpolniti mandata, ki ga ima za pomoč pri obvladovanju naslednje pandemije. To je zdaj v pristojnosti zakonodajalcev EU.“

Predlogi za izboljšave

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni predložila šest predlogov za izboljšave.

Vključujejo:

1. Večja preglednost razvoja ocen tveganja.
2. Večja preglednost popolnosti podatkov, na katerih temeljijo njene ocene tveganja.
3. Večja preglednost glede sodelovanja z mednarodnimi partnerji, kot sta SZO in kitajski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni.
4. Revidirana komunikacijska strategija, ki je bolj neposredno namenjena splošni javnosti.
5. Posodobljena jezikovna politika, ki vključuje čim več uradnih jezikov EU.
6. Sistematično objavljanje rezultatov raziskave.

Evropska komisija je priznala tudi vrzeli v učinkovitosti centra ECDC in pripravila predloge za izboljšave. Vendar varuhinja človekovih pravic na podlagi svoje preiskave meni, da bo imel ECDC, če ne bo imel sredstev za izboljšanje podatkov, ki jih prejme od nacionalnih organov, še naprej omejeno vlogo pri teh in morebitnih prihodnjih izrednih razmerah v javnem zdravju. Zakonodajalci EU se morajo odločiti o najustreznejših ukrepih za odpravo te vrzeli.

Ozadje

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je bil ustanovljen leta 2004 po izbruhu hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS). Naloga ECDC – v skladu z vlogo EU pri dopolnjevanju nacionalnih zdravstvenih politik – je podpirati in usklajevati delo epidemioloških centrov v državah članicah. ECDC je majhna agencija z 286 zaposlenimi in letnim proračunom v višini 60,5 milijona EUR v letu 2020. ECDC zbira podatke prek evropskega sistema spremljanja (TESSy), mehanizma za zgodnje opozarjanje in odzivanje (EWRS), raziskav o posebnih vprašanjih in dnevnih pregledov epidemioloških podatkov.

Varuhinja človekovih pravic poleg te preiskave preučuje tudi, kako so se Komisija, Evropska investicijska banka, Evropska agencija za zdravila in Svet odzvali na pandemijo. Varuh človekovih pravic je v vsakem primeru posebej poudaril preglednost odziva.