Po šestmesečni preiskavi uspešnosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) med krizo zaradi COVID-19 je evropska varuhinja človekovih pravic podala vrsto predlogov, da bi omogočila večji javni nadzor in razumevanje njegovega dela med krizo, poudarek tega dela pa je na spremljanju distribucije cepiv.

Varuhinja človekovih pravic je predlagala tudi, naj zakonodajalci EU razmislijo o tem, ali so potrebna nova pooblastila agencije, da bi se izboljšala njena zmogljivost za reševanje podobnih prihodnjih javnozdravstvenih kriz.

V preiskavi, ki je bila del širšega spremljanja odziva institucij EU na pandemijo, ki ga je izvajala varuhinja človekovih pravic, je bilo preučeno, kako ECDC zbira informacije, kako so te informacije pregledne in kako komunicira z javnostjo.

Na kritičnih točkah v začetku leta 2020 je ECDC pozitivno ocenil zmogljivost držav članic za obvladovanje krize. Te ocene so hitro postale zastarele, saj je EU prešla iz „zadrževanja“ v fazo „blažitve“.

„Pooblastilo ECDC mu prepoveduje neodvisno zbiranje podatkov, s čimer znatno omejuje njegovo sposobnost ocenjevanja, svetovanja in komuniciranja, kadar je bila hitrost odzivanja ključnega pomena.“

„Prepogosto so imeli nacionalni organi težave pri sporočanju popolnih podatkov ECDC ali pa sploh niso odgovorili na njegove pozive k predložitvi pomembnih podatkov. Prav tako ni imela celovitega nabora podatkov o bolnišničnih in drugih kritičnih zdravstvenih virih v državah članicah,“ je dejala Emily O’Reilly.

V preiskavi varuhinje človekovih pravic so bile ugotovljene tudi vrzeli v praksah centra ECDC glede preglednosti. Vse ankete, ki jih je izvedla v zgodnjih fazah pandemije COVID-19, niso bile objavljene. Prav tako je težko ugotoviti, ali so bile ocene o vidikih pandemije posodobljene. Poleg tega se izmenjave z mednarodnimi partnerji, na primer kitajskim CDC, ne objavijo.

„Preglednost in odgovornost bi morali biti temelj institucije, ki ima vlogo pri varovanju javnega zdravja. Veliko več bi bilo treba storiti za komunikacijo s širšo javnostjo, da bi pojasnili, kako in na katerih znanstvenih dokazih je ECDC pripravil svoje ocene. Krize ne zahtevajo le izrednih odzivov javnih uprav, temveč tudi izredna prizadevanja za ohranjanje zaupanja javnosti. Ko bodo države članice začele izvajati ključne programe cepljenja, je to zaupanje javnosti bistveno, ECDC pa bo še naprej imel osrednjo vlogo pri zbiranju in objavljanju informacij o uvedbi cepiva. Današnji predlogi Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi se morali v zvezi s tem izkazati za koristne.“

„To je kriza brez primere in priznavam trdo delo in predanost ECDC v tem zelo zahtevnem obdobju. Vendar brez posebnih novih pooblastil za zagotovitev popolnosti in kakovosti podatkov, ki jih prejme od nacionalnih organov, ne more v celoti izpolniti mandata, ki ga ima za pomoč pri obvladovanju naslednje pandemije. To je zdaj v pristojnosti zakonodajalcev EU.“

Predlogi za izboljšave

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni predložila šest predlogov za izboljšave.

Vključujejo:

1. Večja preglednost razvoja ocen tveganja.
2. Večja preglednost glede popolnosti podatkov, na katerih temeljijo ocene tveganja.
3. Večja preglednost njenih stikov z mednarodnimi partnerji, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in kitajski CDC.
4. Revidirana komunikacijska strategija, ki je bolj neposredno namenjena širši javnosti.
5. Posodobljena jezikovna politika, ki vključuje čim več uradnih jezikov EU.
6. Sistematično objavljanje rezultatov raziskav.

Evropska komisija je prav tako priznala vrzeli v učinkovitosti centra ECDC in pripravila predloge za izboljšave. Vendar varuhinja človekovih pravic na podlagi svoje preiskave meni, da bo imel ECDC v teh in morebitnih prihodnjih izrednih razmerah v javnem zdravju še naprej omejeno vlogo, razen če bo imel sredstva za izboljšanje podatkov, ki jih prejme od nacionalnih organov. Zakonodajalca EU se morata odločiti o najustreznejših ukrepih za odpravo te vrzeli.

Ozadje

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bil ustanovljen leta 2004 po izbruhu hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS). Naloga ECDC – v skladu z vlogo EU pri dopolnjevanju nacionalnih zdravstvenih politik – je podpirati in usklajevati delo epidemioloških centrov v državah članicah. ECDC je majhna agencija z 286 zaposlenimi in letnim proračunom v višini 60,5 milijona EUR v letu 2020. ECDC zbira podatke prek evropskega sistema spremljanja (TESSy), mehanizma zgodnjega obveščanja in odzivanja (EWRS), raziskav o posebnih vprašanjih in vsakodnevnih pregledov epidemioloških obveščevalnih podatkov.

Varuhinja človekovih pravic poleg te preiskave preučuje, kako so se Komisija, Evropska investicijska banka, Evropska agencija za zdravila in Svet odzvali na pandemijo. Varuhinja človekovih pravic je v vsakem primeru posebej poudarila preglednost odziva.