Komisija bi morala nujno obravnavati sistemske zamude pri zahtevah za dostop do dokumentov

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj nujno obravnava sistemske zamude pri obravnavi zahtev za dostop do dokumentov, pri čemer je opozorila, da je potreben temeljit premislek, če želi institucija spoštovati roke, določene v uredbi EU o preglednosti. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi na lastno pobudo ugotovila, da Komisija ni spoštovala rokov v 85 % primerov, v katerih so jo ljudje prosili, naj pregleda prvotno odločitev o dostopu. Poudarila je, da lahko zamude povzročijo, da pridobljene informacije ne bodo več koristne za raziskave ali novinarstvo, ali da lahko državljanom preprečijo, da bi izrazili svoje mnenje v postopku odločanja. Varuhinja človekovih pravic je predlagala, naj Komisija za izboljšanje razmer nameni več sredstev obravnavi potrdilnih prošenj, konstruktivno in odprto sodeluje z osebami, ki zahtevajo dokumente, ter predvidi teme javnega interesa, da bo lahko proaktivno pregledna.

Ugotovitve predhodne preiskave kažejo na pomanjkanje preglednosti na sestankih Komisije s tobačnimi lobisti

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj se odzove na predhodne ugotovitve preiskave, ki kažejo na pomanjkanje preglednosti pri njenih stikih s tobačnimi lobisti. Ugotovitve kažejo, da je bil Generalni direktorat Komisije za zdravje in varnost hrane edini generalni direktorat, ki je proaktivno objavljal evidence vseh sestankov s tobačnimi lobisti, ne glede na delovno dobo vpletenih uradnikov. Drugi generalni direktorati so objavili samo sestanke, na katerih so sodelovali visoki uradniki. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila tudi, da Komisija ni vodila zapisnikov vseh srečanj s tobačnimi lobisti, ki so potekala v letih 2020 in 2021.

Varuhinja človekovih pravic prosi Komisijo za podrobnosti o poslovnih potovanjih visokih uradnikov

Varuhinja človekovih pravic je pisala Komisiji in jo vprašala, kako obravnava prošnje višjih uslužbencev za službena potovanja, ki jih plačajo tretje osebe. Preiskava sledi novicam, da so katarska vlada ali organizacije, ki so ji blizu, med letoma 2015 in 2021 plačale nekatera poslovna potovanja tedanjega generalnega direktorja Komisije za mobilnost in promet. Varuhinja človekovih pravic v dopisu poziva Komisijo, naj podrobno navede potne stroške, ki so jih tretje strani plačale od leta 2021, in preuči, kako namerava posodobiti svoja pravila v zvezi s poslovnimi potovanji.

Začetek preiskave o tem, kako je bil opravljen test zaposlovanja osebja EU

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) izvajal „predizbirne“ teste v okviru postopka zaposlovanja novega osebja v javni upravi EU. Veliko kandidatov za delovno mesto se je varuhu človekovih pravic pritožilo glede preizkusov, zlasti v zvezi z zahtevo, da se opravljajo izključno na daljavo. Kandidati so navedli, da imajo tehnične težave in težave s prejemanjem pomoči urada EPSO in njegovega izvajalca.

Varuhinja človekovih pravic poziva Komisijo, naj oceni elektronska sporočila z informacijami o okolju, ki jih je treba razkriti

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pritožbe Komisijo pozvala, naj oceni tri elektronska sporočila z informacijami o okolju, ki bi jih bilo mogoče razkriti. Elektronska sporočila se nanašajo na osnutke strategij EU za tla, gozdove in prilagajanje podnebnim spremembam. Komisija je do zdaj zavrnila njihovo preučitev za razkritje z utemeljitvijo, da jih ne šteje za dokumente, ki spadajo na področje uporabe zakonodaje EU o dostopu do dokumentov, in jih zato ni evidentirala v svojih sistemih za upravljanje dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je v odgovor poudarila, da bi bilo treba elektronska sporočila obravnavati kot dokumente EU, tudi če niso bila evidentirana, ker se nanašajo na politike, dejavnosti in odločitve EU.

Evropski odbor za varstvo podatkov bi moral objaviti dokumente, povezane z mednarodnimi prenosi podatkov, pravi varuh človekovih pravic

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da odziv Evropskega odbora za varstvo podatkov (EOVP) na večkratne zahteve za dostop do dokumentov pomeni nepravilnost. Zato je EOVP pozvala, naj objavi različne dokumente, povezane z mednarodnimi prenosi podatkov. Vključujejo pripravljalne dokumente za smernice EOVP o mednarodnih prenosih podatkov, osnutke izjav EOVP o mednarodnih sporazumih, vključno s prenosi podatkov, in odgovor poslancu Evropskega parlamenta.

Varuhinja človekovih pravic Svetu priporoča, naj javnosti omogoči popoln dostop do pravnega mnenja v zvezi s predlaganim zakonom o minimalni plači

Varuhinja človekovih pravic je napodlagi pritožbe Svet Evropske unije pozvala, naj javnosti omogoči popoln dostop do mnenja svoje pravne službe o predlagani direktivi EU o ustreznih minimalnih plačah. Svet je maja 2021 odobril delni dostop do mnenja, vendar je trdil, da bi popolno razkritje lahko ogrozilo postopek odločanja in s tem povezane pravne nasvete. Varuhinja človekovih pravic se s tem ni strinjala, saj je ugotovila, da Svet ni dokazal, kako bi razkritje dokumenta oslabilo odločanje, in da njegova zavrnitev popolnega dostopa javnosti pomeni nepravilnost.

Reforma etičnih pravil Evropskega parlamenta – varuhinja človekovih pravic prosi za več podrobnosti

Varuhinja človekovih pravic je predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola poslala vrsto vprašanj, da bi instituciji pomagala pri razmisleku o izboljšanju njenega okvira etike in preglednosti. Vprašanja se nanašajo na osnutke predlogov reform, ki jih je 8. februarja predstavila predsednica Metsola, in zajemajo vprašanja, za katera varuhinja meni, da so potrebna večja jasnost ali dodatne informacije. Več vprašanj se nanaša na odbor, ki spremlja izvajanje kodeksa ravnanja poslancev Evropskega parlamenta, in se sprašuje, ali bo imel pooblastila za dajanje pobud, kako bo zagotovljena njegova neodvisnost in kako bo njegovo delo postalo preglednejše. Varuhinja človekovih pravic se je osredotočila tudi na to, kako se bodo izvrševala različna pravila, na primer ali so predvideni ukrepi, če poslanci Evropskega parlamenta ne bodo spoštovali predlaganega obdobja mirovanja po izteku mandata.

Bosna in Hercegovina se je pridružila evropski mreži varuhov človekovih pravic

Institucija varuha človekovih pravic Bosne in Hercegovine se je pridružila Evropski mreži varuhov človekovih pravic (ENO). Evropska varuhinja človekovih pravic je dejala, da z zanimanjem pričakuje razpravo o dobri praksi in opredelitev načinov sodelovanja z novim članom evropske mreže varuhov človekovih pravic.

Razprava o letnem poročilu za leto 2021 – Evropski varuh človekovih pravic nagovori Evropski parlament

„Z vašo podporo bom še naprej prispeval k spodbujanju odgovornosti, preglednosti in zaupanja v organe in institucije EU. EU ni le gospodarska sila v svetu, temveč tudi moralna sila za dobro, zato mora njena uprava dajati zgled.“

Celoten govor evropske varuhinje človekovih pravic med plenarno razpravo o letnem poročilu za leto 2021