Komisija bi morala nujno obravnavati sistemske zamude pri zahtevah za dostop do dokumentov

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj nujno obravnava sistemske zamude pri obravnavi zahtev za dostop do dokumentov, pri čemer je opozorila, da je potreben temeljit ponovni razmislek, če želi institucija spoštovati roke, določene v uredbi EU o preglednosti. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi na lastno pobudo ugotovila, da Komisija ni spoštovala rokov v 85 % primerov, v katerih so jo ljudje pozvali, naj pregleda prvotno odločitev o dostopu. Poudarila je, da bi lahko zaradi zamud pridobljene informacije postale neuporabne za raziskave ali novinarstvo ali da bi lahko državljanom preprečile, da bi imeli besedo v postopku odločanja. Za izboljšanje razmer je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj Komisija nameni več sredstev za obravnavo potrdilnih prošenj, konstruktivno in odprto sodeluje z osebami, ki zahtevajo dokumente, ter predvidi teme javnega interesa, da bo lahko proaktivno pregledna.

Ugotovitve predhodne preiskave kažejo na pomanjkanje preglednosti na sestankih Komisije z lobisti za tobačne izdelke

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj se odzove na predhodne ugotovitve preiskave, ki kažejo na pomanjkanje preglednosti pri njenih stikih s tobačnimi lobisti. Ugotovitve kažejo, da je bil Generalni direktorat Komisije za zdravje in varnost hrane edini generalni direktorat, ki je proaktivno objavljal zapisnike vseh sestankov z lobisti za tobak, ne glede na delovno dobo zadevnih uradnikov. Drugi generalni direktorati so objavljali le sestanke, na katerih so sodelovali visoki uradniki. Ugotovila je tudi, da Komisija ni vodila zapisnikov vseh srečanj s tobačnimi lobisti, ki so potekala v letih 2020 in 2021.

Varuhinja človekovih pravic prosi Komisijo za podrobnosti o službenih potovanjih visokih uradnikov

Varuhinja človekovih pravic je pisala Komisiji in jo vprašala, kako obravnava zahtevke za službena potovanja višjih uslužbencev, ki jih plačajo tretje osebe. Preiskava sledi novicam, da so katarska vlada ali organizacije, ki so ji blizu, med letoma 2015 in 2021 plačale nekatera poslovna potovanja takratnega generalnega direktorja Komisije za mobilnost in promet. Varuhinja človekovih pravic je v dopisu Komisijo pozvala, naj podrobno navede potne stroške, ki jih od leta 2021 plačujejo tretje osebe, in se pozanimala, kako namerava Komisija posodobiti svoja pravila v zvezi s poslovnimi potovanji.

Začela se je preiskava o tem, kako je bil opravljen test zaposlovanja osebja EU

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) izvajal „predizbirne“ teste v okviru postopka zaposlovanja novega osebja v javni upravi EU. Veliko kandidatov za zaposlitev se je varuhu človekovih pravic pritožilo glede testov, zlasti v zvezi z zahtevo, da se izvajajo izključno na daljavo. Kandidati so navedli, da imajo tehnične težave in težave pri prejemanju pomoči urada EPSO in njegovega izvajalca.

Varuhinja človekovih pravic poziva Komisijo, naj oceni elektronska sporočila z okoljskimi informacijami, ki jih je treba razkriti

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pritožbe Komisijo pozvala, naj oceni tri elektronska sporočila, ki vsebujejo okoljske informacije, za morebitno razkritje. Elektronska sporočila se nanašajo na osnutke strategij EU za tla, gozdove in prilagajanje podnebnim spremembam. Komisija jih doslej ni želela preučiti za razkritje, ker jih ne šteje za dokumente, ki spadajo na področje uporabe zakonodaje EU o dostopu do dokumentov, in jih zato ni evidentirala v svojih sistemih za upravljanje dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je v odgovoru poudarila, da bi bilo treba elektronska sporočila obravnavati kot dokumente EU, tudi če niso bila registrirana, saj se nanašajo na politike, dejavnosti in odločitve EU.

Evropski odbor za varstvo podatkov bi moral objaviti dokumente, povezane z mednarodnimi prenosi podatkov, pravi varuhinja človekovih pravic

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da odgovor Evropskega odbora za varstvo podatkov (EOVP) na zahteve za večkratni dostop do dokumentov pomeni nepravilnost. Zato je EOVP pozvala, naj objavi različne dokumente, povezane z mednarodnimi prenosi podatkov. Vključujejo pripravljalne dokumente za smernice EOVP o mednarodnih prenosih podatkov, osnutke izjave EOVP o mednarodnih sporazumih, vključno s prenosi podatkov, in odgovor poslancu Evropskega parlamenta.

Varuhinja človekovih pravic priporoča, naj Svet omogoči popoln dostop javnosti do pravnega mnenja v zvezi s predlaganim zakonom o minimalni plači

Varuhinja človekovih pravic je po pritožbi pozvala Svet Evropske unije, naj omogoči popoln dostop javnosti do mnenja svoje pravne službe o predlagani direktivi EU o ustreznih minimalnih plačah. Svet je maja 2021 odobril delni dostop do mnenja, vendar je trdil, da bi popolno razkritje lahko ogrozilo postopek odločanja in s tem povezane pravne nasvete. Varuhinja človekovih pravic se ni strinjala z ugotovitvijo, da Svet ni dokazal, kako bi razkritje dokumenta oslabilo odločanje, in da je njegova zavrnitev popolnega dostopa javnosti pomenila nepravilnost.

Reforma etičnih pravil Evropskega parlamenta – varuhinja človekovih pravic zahteva več podrobnosti

Varuhinja človekovih pravic je predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola poslala vrsto vprašanj, da bi ji pomagala pri razmisleku o izboljšanju njenega okvira za etiko in preglednost. Vprašanja se nanašajo na osnutke predlogov reform, ki jih je 8. februarja predstavila predsednica Metsola, in zajemajo vprašanja, za katera varuhinja človekovih pravic meni, da so potrebna večja jasnost ali dodatne informacije. Več vprašanj se nanaša na odbor, ki spremlja izvajanje kodeksa ravnanja poslancev Evropskega parlamenta in se sprašuje, ali bo imel pristojnosti na lastno pobudo, kako bo zagotovljena njegova neodvisnost in kako bo njegovo delo postalo preglednejše. Varuhinja človekovih pravic se je osredotočila tudi na to, kako se bodo izvrševala različna pravila, na primer, ali so predvideni ukrepi, če poslanci Evropskega parlamenta ne spoštujejo predlaganega obdobja mirovanja po izteku mandata.

Bosna in Hercegovina se pridružuje Evropski mreži varuhov človekovih pravic

Institucija varuha človekovih pravic Bosne in Hercegovine se je pridružila Evropski mreži varuhov človekovih pravic (ENO). Evropska varuhinja človekovih pravic je dejala, da z zanimanjem pričakuje razpravo o dobri praksi in opredelitev načinov sodelovanja z novo članico evropske mreže varuhov človekovih pravic.

Razprava o letnem poročilu za leto 2021 – nagovor varuha človekovih pravic v Evropskem parlamentu

„Z vašo podporo bom še naprej prispeval k spodbujanju odgovornosti, preglednosti in zaupanja v organe in institucije EU. EU ni le gospodarska sila v svetu, temveč tudi moralna sila za dobro, zato mora njena uprava dajati zgled.“

Polni govor evropske varuhinje človekovih pravic med plenarno razpravo o letnem poročilu za leto 2021