Kako delujemo
Evropski varuh človekovih pravic ljudem, podjetjem in organizacijam, ki se srečujejo s težavami z upravo EU, pomaga tako, da obravnava pritožbe, ki jih vložijo, in da proaktivno opredeljuje širšo sistemsko problematiko v institucijah EU, s čimer si prizadeva spodbuditi dobre upravne prakse, pa tudi tako, da uporablja pristojnosti v zvezi z lastno pobudo. Vendar pa lahko začne preiskovati le tiste pritožbe, ki spadajo v njegovo pristojnost in izpolnjujejo potrebna „merila glede dopustnosti“, na primer to, da je pritožnik zadevo že poskušal rešiti neposredno z zadevno institucijo.
Obravnavanje pritožb in preiskave
Prejem pritožbe. Pojdite na „Ocena preiskovalnega osebja evropskega varuha človekovih pravic“.
Preiskovalno osebje evropskega varuha človekovih pravic oceni, ali se lahko preiskava začne.
- Če je odgovor pritrdilen, pojdite na „Začetek preiskave“.
- Če je odgovor nikalen, so lahko za možnost „Ni preiskave“ trije razlogi:
- Zadeva ni v pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic (ker se na primer ne nanaša na organ EU ali ker spada na področje politične odgovornosti organa EU).
- Pritožba ni dopustna (ker na primer pritožnik zadeve ni najprej poskušal rešiti neposredno z organom EU, ker je zadeva stara več kot dve leti ali pred sodišči ali ker pritožnik ni državljan EU).
- Ni razlogov za začetek preiskave (ker je na primer odgovor organa EU utemeljen ali ker je drug organ primernejši za obravnavo zadeve).
Začetek preiskave
Pritožnik je obveščen. Pojdite na „Preiskava“.
Preiskava
Evropski varuh človekovih pravic oceni pritožbo, nato pa:
- lahko organ EU zaprosi, naj odgovori ali priskrbi več informacij;
- se lahko dogovori za sestanek z organom EU in/ali opravi pregled dokumentov, ki jih ta ima;
- lahko pritožnika zaprosi za informacije ali pripombe.
Po tem so mogoče štiri možnosti:
- Pritožbo je mogoče hitro rešiti, zato evropski varuh človekovih pravic pripravi predlog rešitve. Pojdite na „Odgovor organa EU“.
- Morebitne nepravilnosti: v redkih primerih evropski varuh človekovih pravic predstavi predhodne ugotovitve. Pojdite na „Odgovor organa EU“.
- Evropski varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnosti. Pojdite na „Evropski varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnosti“.
- Varuh človekovih pravic ne ugotovi nepravilnosti. Pojdite na „Končna odločba“.
Odgovor organa EU
- Organ EU sprejme predlagano rešitev, zadeva je rešena. Pojdite na „Končna odločba“.
- Organ EU zavrne predlagano rešitev. Pojdite na „Evropski varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnosti“.
Evropski varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnosti
- Evropski varuh človekovih pravic poda priporočila za obravnavo nepravilnosti. Institucija poda mnenje v treh mesecih. Pritožnik lahko predloži pripombe. Pojdite na „Končna odločba“.
- Priporočila ni mogoče podati ali priporočilo ni izvedljivo. Pojdite na „Končna odločba“.
Končna odločba
Vsebuje dokončne ugotovitve:
- Ni nepravilnosti.
- Nadaljnja preiskava ni upravičena.
- Priporočilo/rešitev je sprejeta – zadeva je rešena.
- Nepravilnost je potrjena.
Evropski varuh človekovih pravic lahko predlaga izboljšave.
(konec diagrama poteka)
Preiskave na lastno pobudo in druga pooblastila
Preiskave na lastno pobudo
Evropski varuh človekovih pravic je pooblaščen za izvajanje preiskav na lastno pobudo.
(i) „Strateške preiskave“: Če evropski varuh človekovih pravic pri enem ali več organih EU prepozna pomembna vprašanja v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi, ki so sistemsko pomembne, se lahko odloči za začetek preiskave na lastno pobudo.
(ii) Preiskave na podlagi pritožbe: Če pritožnik ne izpolnjuje „meril glede dopustnosti“ in posledično ni upravičen do vložitve pritožbe (na primer ker ni državljan ali rezident EU), vendar obstajajo razlogi za sum morebitne nepravilnosti, se lahko evropski varuh človekovih pravic odloči, da začne preiskavo. Te preiskave nato potekajo v skladu s standardnim preiskovalnim postopkom na podlagi pritožb.
Te preiskave potekajo po postopku, ki je podoben preiskovalnemu postopku na podlagi pritožb, pri katerih je sprejeta odločitev o začetku preiskave. Vendar lahko evropski varuh človekovih pravic sprejme dodatne preiskovalne ukrepe, kot je izvajanje „vzporednih preiskav“ v zvezi z zadevnim vprašanjem skupaj z uradi nacionalnih varuhov človekovih pravic v državah članicah EU ali „posvetovanje“ z deležniki, na katere to vprašanje vpliva ali ki ga spremljajo.
Pobude, ki ne temeljijo na preiskavah
„Strateške pobude“: Če evropski varuh človekovih pravic pri eni ali več institucijah EU prepozna vprašanja, ki so morda sistemsko pomembna, vendar meni, da ni potrebe po izvedbi preiskave v skladu s standardnim preiskovalnim postopkom, se lahko odloči za strateško pobudo.
Taka pobuda je lahko v obliki dopisa zadevnemu organu EU, v katerem so navedena opažanja evropskega varuha človekovih pravic glede zadevnega vprašanja. Odvisno od odgovora organa EU se pobuda zaključi z zaključnim obvestilom. V nekaterih primerih se lahko evropski varuh človekovih pravic na podlagi ugotovitev strateške pobude odloči začeti strateško preiskavo.
Posvetovanja z javnostjo/deležniki
Kadar želi evropski varuh človekovih pravic zbrati več informacij o sistemski zadevi v zvezi z upravo EU, lahko pred posamezno preiskavo ali korakom pobude opravi posvetovanja z ustreznimi deležniki ali širšo javnostjo. Tovrstna posvetovanja lahko privedejo do tega, da evropski varuh človekovih pravic sprejme nadaljnje ukrepe. Kot je navedeno zgoraj, lahko posvetovanja organizira tudi v okviru preiskav.