Strasbourg, 24. julija 2017

Strateška pobuda SI/7/2017/JN o izvajanju člena 28 (upravni inšpekcijski pregledi) Uredbe (ES) št. 1005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč

Spoštovani gospod predsednik,

Evropska unija je vodilna v svetu na področju politik za boj proti podnebnim spremembam. Zavezana je izvajanju Pariškega sporazuma v praksi. Zato je izvajanje naše okoljske zakonodaje temelj za doseganje tega, kar je obljubila EU. Cilj splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ je čim bolj povečati koristi okoljske zakonodaje EU z izboljšanjem izvajanja (člen 2(1)(d)).

 Zaščita ozonskega plašča je že več desetletij mednarodno vprašanje. Odprava snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, je ključna tako za zaščito ozonskega plašča kot za splošnejši boj proti podnebnim spremembam. Uredba (ES) št. 1005/2009 ^[1] o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (v nadaljnjem besedilu: Uredba), določa odgovornosti Evropske komisije in držav članic na področju inšpekcijskih pregledov [2] Dobro delujoč sistem inšpekcijskih pregledov je nedvomno bistven za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Uredbe.

Odločil sem se, da bom preučil učinkovitost trenutno veljavnega sistema inšpekcijskih pregledov, zlasti sodelovanje Komisije pri izvajanju člena 28 Uredbe 1005/2009. Hkrati vabim svoje kolege iz evropske mreže varuhov človekovih pravic, da preučijo, kako nacionalne ali regionalne uprave izvajajo člen 28 v svojih državah članicah. V zvezi s tem ugotavljam, da je Komisija v svojem sporočilu iz leta 2007 [3] ugotovila slabosti v sistemu inšpekcijskih pregledov. Nisem mogel opredeliti nobenega podrobnega poročila o nadaljnjem ukrepanju, ki bi obravnavalo ta vprašanja.

Za namene svoje pobude bi Vas prosil, če bi Komisija, kolikor so informacije na voljo, odgovorila na naslednja vprašanja:

1) Kako Komisija in pristojni organi držav članic izvajajo člen 28 Uredbe?

2) Uredba določa, da bi morali pristojni organi pri odločanju o inšpekcijskih pregledih upoštevati „pristop, ki temelji na tveganju“. Kdaj, na kakšni podlagi in v kakšnih okoliščinah države članice izvajajo inšpekcijske preglede? Kdaj, na kakšni podlagi in v kakšnih okoliščinah Komisija uporablja svoja pooblastila, da od držav članic zahteva izvedbo inšpekcijskih pregledov?

3) Ali je Komisija izkoristila možnost, da se njeni uradniki udeležijo inšpekcijskih pregledov in pomagajo organom držav članic pri njihovih nalogah? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti.

4) Kaj je Komisija doslej storila, da bi izpolnila svojo dolžnost, da „sprejme ustrezne ukrepe za spodbujanje ustrezne izmenjave informacij in sodelovanja med nacionalnimi organi ter med nacionalnimi organi in Komisijo“? Kako izmenjava informacij deluje v praksi?

5) V zvezi z načinom izvajanja inšpekcijskih pregledov:

Kako Komisija in organi držav članic zagotavljajo, da so inšpekcijski pregledi temeljiti in učinkoviti?

· Kako zagotavljajo spoštovanje temeljnih pravic podjetij, določenih v Listini EU o temeljnih pravicah [4]?

6) Kako Komisija in organi držav članic zagotavljajo ustrezno nadaljnje ukrepanje po inšpekcijskih pregledih?

7) Kako Komisija in države članice zagotavljajo preglednost inšpekcijskih pregledov ter zlasti njihovega načrtovanja in poročanja, kot je predlagano v Priporočilu 2001/331 [5]?

Vljudno Vas prosim, da odgovor Komisije prejmete v treh mesecih od datuma tega dopisa. Odgovor Komisije lahko objavim na svojem spletnem mestu in zainteresiranim tretjim osebam omogočim, da predložijo pripombe.

Upam, da bo ta pobuda prispevala k večji učinkovitosti sistema inšpekcijskih pregledov, za katerega so skupaj odgovorne EU in uprave držav članic, v praksi. Čeprav je ta pobuda omejena na Uredbo (ES) št. 1005/2009, so lahko ugotovitve pomembne tudi za druga področja okoljskega prava.

S spoštovanjem,

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

[1] UL L 286, 31.10. 2009, str. 1.

[2] Člen 28 določa: „1. Države članice izvajajo inšpekcijske preglede skladnosti podjetij s to uredbo na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju, vključno z inšpekcijskimi pregledi uvoza in izvoza nadzorovanih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo te snovi ali so od njih odvisni. Pristojni organi držav članic izvajajo preiskave, za katere Komisija meni, da so potrebne v skladu s to uredbo.

2. Ob soglasju Komisije in pristojnega organa države članice, na ozemlju katere je treba opraviti preiskave, uradniki Komisije pomagajo uradnikom tega organa pri opravljanju njihovih nalog.

3. Komisija lahko pri izvajanju nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, pridobi vse potrebne informacije od vlad in pristojnih organov držav članic ter od podjetij. Kadar Komisija zahteva informacije od podjetja, hkrati posreduje kopijo zahteve pristojnemu organu države članice, na ozemlju katere je sedež podjetja.

4. Komisija sprejme ustrezne ukrepe za spodbujanje ustrezne izmenjave informacij in sodelovanja med nacionalnimi organi ter med nacionalnimi organi in Komisijo.

Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zaščito zaupnosti informacij, pridobljenih v skladu s tem členom.

5. Na zahtevo druge države članice lahko država članica izvaja inšpekcijske preglede podjetij ali preiskave podjetij, za katera obstaja sum, da se ukvarjajo z nezakonitim pretokom nadzorovanih snovi, in ki delujejo na ozemlju te države članice.“

[3] Glej Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o pregledu Priporočila 2001/331/ES o določitvi minimalnih meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah, COM(2007) 707 konč.

[4] Predvsem varstvo poslovnih prostorov in komunikacij (člen 7), varstvo premoženja (člen 17), enakost in nediskriminacija (členi 20–21), procesne pravice (člen 41 in členi 47–48).

[5] Priporočilo 2001/331 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah, UL L 118, 27. 4. 2001. str. 41