Spoštovana gospa B.,
7. septembra 1997 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo glede načina, kako je Komisija obravnavala pritožbe v zvezi z nemško zakonodajo o embalaži in odpadni embalaži. Varuh človekovih pravic je podobno pritožbo prejel tudi od drugega pritožnika (819/97/IJH). Da bi se pritožbe obravnavale čim bolj učinkovito in v najkrajšem možnem času, so bile preiskave izvedene skupaj.
Pritožbe sem 18. oktobra 1997 posredoval predsedniku Komisije. Komisija mi je 10. februarja 1998 poslala svoje mnenje. Mnenje Komisije sem vam posredoval s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 20. marca 1998. 9. septembra 1998 sem pisal in Komisijo pozval, naj odgovori na vprašanja, ki so bila izpostavljena v pripombah. Komisija mi je 9. novembra 1998 poslala svoj odgovor, 19. novembra 1998 pa so moje službe stopile v stik z vami po telefonu v zvezi z odgovorom Komisije.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožbe, naslovljene na varuha človekovih pravic, so se nanašale na način, kako je Komisija obravnavala pritožbe v zvezi z nemško zakonodajo o embalaži in odpadni embalaži iz leta 1991 (Verordnung über die Vermeidung von Verpackungsabfällen), ki so bile na Komisijo naslovljene v letih 1991 in 1992. Pritožbe varuhu človekovih pravic so trdile, da je Komisija pritožbam sicer dodelila referenčno številko, vendar pritožnikom pozneje ni predložila nobenih dodatnih informacij in da je bilo to ravnanje nesprejemljivo.

Poizvedba

Mnenje Komisije Če
povzamemo, je bilo mnenje Komisije naslednje. Nemška zakonodaja o embalaži in odpadni embalaži je bila predmet 47 pritožb, ki jih je Komisija evidentirala in obravnavala skupaj v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti 91/4489, da bi preučila morebitno kršitev člena 30 Pogodbe. Po letu 1996 se je postopek spremenil, saj se je za to vprašanje zdaj uporabljala Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Glede na to novo okoliščino se je Komisija odločila, da zadevo skupaj s pritožbami prenese na pristojno službo, GD XI. Komisija trenutno preučuje nemško zakonodajo z vidika tega novega pravnega okvira, da bi ugotovila, ali gre za kršitev Direktive ali Pogodbe, zlasti člena 30.
Komisija je nadalje navedla, da ima do pritožnikov na splošno naslednje obveznosti:
(i) poslati potrdilo o prejemu.
(ii) obvestiti pritožnika o ukrepih, sprejetih za obravnavo pritožbe, vključno z izjavami nacionalnim organom ali organom Skupnosti.
(iii) obvestiti pritožnika o vseh postopkih za ugotavljanje kršitev, ki jih sproži proti državi članici, ali o vseh pravnih postopkih, ki jih namerava sprožiti proti podjetju zaradi pritožbe.
V zvezi z obravnavanim primerom je Komisija navedla, da je potrdila prejem pritožb. Komisija se je julija 1994 odločila, da nemškim organom pošlje uradni opomin. Oktobra 1994 je Komisija stopila v stik s pritožniki, ki so se zdeli najbolj zaskrbljeni, da bi pridobila njihova stališča. Dne 12. decembra 1995 je poslala pisni opomin. Komisiji ni bilo treba obvestiti vseh 47 pritožnikov o tej tožbi, zlasti zaradi obsežnega obveščanja javnosti o tem vprašanju. Vendar je Komisija na zahtevo obvestila vse zainteresirane osebe. Junija 1997 je organizirala tudi srečanje in nadaljnja srečanja za posamezne sektorje.
Komisija je na koncu navedla, da bo pritožnike obvestila o vseh nadaljnjih odločitvah, ki jih bo sprejela v zvezi s tem vprašanjem.
Pripombe pritožnika
Pritožniki so bili v svojih pripombah zadovoljni s pojasnili Komisije, razen ene točke. Oba pritožnika sta poudarila, da Komisija ni omenila svoje zaveze, da bo pritožnike obvestila o svoji nameri, da zaključi zadevo, s čimer jim je dala možnost, da predložijo stališča in kritike v zvezi s stališčem Komisije, preden se Komisija zaveže h končnemu sklepu.

DODATNE ZAHTEVE

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj odgovori na vprašanje, izpostavljeno v pripombah pritožnika. Komisija je v repliki najprej navedla, da nikoli ni nameravala končati postopka. Varuha človekovih pravic je tudi obvestila, da postopek za ugotavljanje kršitev še vedno poteka in da je avgusta 1998 nemškim organom poslala še en dopis.
Komisija je navedla tudi:

„Iz navedene odločitve Komisije izhaja, da pritožnikov ni bilo treba vnaprej obvestiti. Vendar Komisija neodvisno od te zadeve ponovno poudarja svojo zavezo, da bo pritožnika pravočasno obvestila, preden se bo morda odločila zaključiti spis s pritožbo.

Pritožniki so obveščeni o zgoraj navedeni odločitvi. Komisija prav tako potrjuje svojo zavezo, da bodo pritožniki obveščeni o vseh nadaljnjih odločitvah, ki jih bo Komisija sprejela v zvezi s tem vprašanjem, v skladu s poslovnikom, kot je pritožnikom navedeno v potrditvi njihovih pritožb."

V telefonskem pogovoru s službami varuha človekovih pravic so pritožniki izjavili, da so zadovoljni z odgovorom Komisije.

ODLOČBA

1 Pritožbe, naslovljene na varuha človekovih pravic, se nanašajo na to, kako je Komisija obravnavala pritožbe, ki jih je prejela v letih 1991 in 1992 v zvezi z nemško zakonodajo o embalaži in odpadni embalaži.
2 Aprila 1997 je varuh človekovih pravic na lastno pobudo začel preiskavo o možnostih za izboljšanje kakovosti upravnih postopkov Komisije za obravnavo pritožb v zvezi s kršitvami prava Skupnosti s strani držav članic (1). Komisija je med preiskavo na lastno pobudo navedla, da je sprejela notranje postopkovno pravilo, v skladu s katerim je treba odločitev o zaključku postopka brez ukrepanja ali o začetku uradnega postopka zaradi neizpolnitve obveznosti v zvezi z vsako pritožbo sprejeti najpozneje v enem letu od datuma, ko je bila evidentirana, razen v posebnih primerih, za katere je treba navesti razloge.
3 Poleg tega se je Komisija zavezala, da bo poleg primerov, v katerih je pritožba očitno neutemeljena, in primerov, v katerih pritožnik ne zasliši ničesar več, zagotovila, da bo pritožnik obveščen o svoji nameri, da zaključi zadevo. Zato se zdi, da bi morali imeti pritožniki v primerih, ko Komisija ugotovi, da ni kršitve prava Skupnosti, možnost izraziti stališča in kritike v zvezi s stališčem Komisije, preden se Komisija zaveže, da bo dokončno sklenila, da ni kršitve.
4 Pritožniki so trdili, da jih Komisija v daljšem časovnem obdobju ni obvestila o ukrepih, sprejetih v zvezi s pritožbami, naslovljenimi na Komisijo. Komisija je v svojem mnenju pojasnila svoje ravnanje v tej zadevi.
5 Pritožniki so v svojih pripombah navedli, da so zadovoljni z odgovorom Komisije, razen dejstva, da Komisija ni omenila zaveze iz odstavka 2 zgoraj.
6 Komisija je v odgovor na nadaljnje poizvedbe ponovila zavezo iz točke 2 zgoraj. Pritožniki so varuha človekovih pravic obvestili, da so s tem odgovorom zadovoljni.
Zaključek
Iz pripomb Komisije´s in pripomb pritožnikov je razvidno, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev zadeve in s tem zadovoljila pritožnika. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.
O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.
S spoštovanjem,
Jacob Söderman

---

(1) 303/97/PD, objavljeno v Letnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic za leto 1997, str. 270-274, in glej 15. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti (1997), uvod, str. III-IV (COM(1998) 317 konč.).