Zadeva se je nanašala na pritožnikovo zahtevo za dostop do izvirnih besedil testov prevajanja na javnem natečaju EPSO.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in urad EPSO prosila, naj pojasni, zakaj se je oddaljila od svoje prejšnje politike zagotavljanja izvirnih besedil kandidatom na javnih natečajih. Urad EPSO je v odgovoru navedel, da je ponovno pregledal svojo politiko, in se odločil, da bo na svojem spletišču objavil izvorna besedila, ki se bodo uporabljala v prihodnjih javnih natečajih. EPSO je v skladu s svojo spremenjeno politiko pritožniku poslal kopijo zadevnega izvornega besedila.

Varuhinja človekovih pravic je zato zaključila zadevo z ugotovitvijo, da je urad EPSO zadevo rešil.

Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je leta 2013 sodeloval na javnem natečaju EPSO/AD/270/13, organiziranem za zaposlitev pravnikov lingvistov za portugalski jezik (AD 7). Opravil je pristopni test in bil zato povabljen k opravljanju testov prevajanja [1].

2. Maja 2014 je urad EPSO pritožnika obvestil, da njegova prijava ni bila sprejeta na naslednjo stopnjo natečaja (ocenjevalni center), saj ni dosegel zahtevanega najmanjšega števila točk pri testu B (pridobil je 27 od 80 točk).

3. Pritožnik je nato urad EPSO zaprosil za dostop do (i) izvornega besedila, (ii) njegovega prevoda in (iii) meril za ocenjevanje, ki jih uporablja natečajna komisija. Trdil je, da mora imeti dostop do teh dokumentov, da bi lahko vložil ustrezno utemeljeno zahtevo za pregled.

4. Urad EPSO je pritožniku v odgovor predložil nepopravljeno različico prevedenega besedila za testa prevajanja A in B. Vendar mu ni želel zagotoviti izvirnih besedil, saj naj bi bila vzeta iz podatkovne zbirke, ki jo je razvil urad EPSO, in naj bi se verjetno uporabljala na prihodnjih natečajih. Prav tako je zavrnila dostop do ocenjevalne lestvice in njegovega popravljenega besedila prevoda, ker naj bi zanju veljala zaupnost dela natečajne komisije.

5. Pritožnik se je 26. junija 2014 pritožil pri evropskem varuhu človekovih pravic, ker mu urad EPSO ni hotel zagotoviti zahtevanih dokumentov.

Preiskava

6. Varuhinja človekovih pravic se je odločila, da začne preiskavo o naslednjih trditvah in trditvah:

Trditev:

Urad EPSO pritožniku ni predložil kopije izvirnih besedil, ki jih je prevedel v test B na javnem natečaju, na katerem je sodeloval.

Zahtevek:

EPSO mora pritožniku predložiti kopijo izvirnega besedila testa B.

7. Varuhinja človekovih pravic je urad EPSO prosila tudi, naj pojasni, zakaj se je oddaljila od svoje tradicionalne politike zagotavljanja izvirnih besedil prevodov kandidatov na javnih natečajih.

8. Varuh človekovih pravic je pritožnika obvestil, da se njegove trditve v zvezi z zavrnitvijo EPSO, da razkrije (i) merila za ocenjevanje, uporabljena za teste prevajanja, in njegov popravljeni prevod nanašajo na isto vprašanje kot v pritožbi 1136/2014/DK. Varuhinja človekovih pravic je v preiskavi te pritožbe prosila EPSO, naj predloži pripombe o morebitni ustreznosti sodbe Sodišča za uslužbence v zadevi De Mendoza Asensi proti Komisiji ^[2].

9. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela mnenje urada EPSO o pritožbi in nato pripombe pritožnika v odgovor na mnenje urada EPSO.

Domneva o nepredložitvi izvornega besedila pritožnikovega testa prevajanja

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

10. EPSO je v svojem mnenju navedel, da je glede na svojo stalno zavezanost ohranjanju in izboljševanju visokih standardov izbora in preglednosti pregledal svojo politiko v zvezi z razkritjem izvornih besedil v okviru natečajev za prevajalce. Zato se je urad EPSO odločil, da bodo vsa izvorna besedila na prihodnjih javnih natečajih za prevajalce objavljena na njegovem spletišču, s čimer bo kandidatom zagotovljen neposreden dostop. EPSO je tudi navedel, da je z elektronskim sporočilom z dne 26. novembra 2014 pritožniku poslal kopijo izvirnega besedila njegovega testa prevajanja B.

11. Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in trdil, da potrebuje zahtevani dokument za oblikovanje utemeljene zahteve za pregled. Vendar je bil ponovni pregled njegovih testov opravljen, ne da bi mu urad EPSO omogočil, da predstavi razloge za svojo zahtevo za ponovni pregled. Urad EPSO je s tem kršil njegovo pravico do izjave.

12. Pritožnik je tudi trdil, da mu je urad EPSO po elektronski pošti z dne 26. novembra 2014 poslal kopijo izvornega besedila, da bi lahko v svojem mnenju varuhu človekovih pravic trdil, da je že izpolnil zahtevo varuha človekovih pravic.

13. Nazadnje je pritožnik ugotovil, da je bil rezervni seznam uspešnih kandidatov na natečaju zdaj objavljen. Zato bi bil vsak zahtevek za pregled brezpredmeten.

Ocena varuha človekovih pravic

Uvodna opomba

14. Poleg trditve, da urad EPSO pritožniku ni zagotovil kopije izvirnih besedil, uporabljenih za prevajalski natečaj, je pritožnik trdil tudi, da mu urad EPSO ni zagotovil prevodov, ki jih je ocenila izbirna komisija, in meril za ocenjevanje, ki jih je uporabila izbirna komisija. Varuh človekovih pravic ni začel preiskave v zvezi s to drugo trditvijo iz naslednjih razlogov.

15. Varuhinja človekovih pravic je v preteklosti kritizirala urad EPSO, ker kandidatom ni zagotovil podrobnejših informacij o njihovi uspešnosti na testih. Natančneje, varuhinja človekovih pravic je kritizirala dejstvo, da ni bil odobren dostop do ocenjevalnih meril in popravljenih izpitov. Vendar stališče varuha človekovih pravic ni bilo podprto z razvojem dogodkov na Sodišču za uslužbence EU, zlasti v sodbi z dne 12. februarja 2014 (De Mendoza Asensi proti Komisiji), v kateri je Sodišče za uslužbence navedlo, da natečajnim komisijam ni treba predložiti kandidatov (i) popravljene različice njihovih testov, (ii) razlogov, zakaj so bili njihovi odgovori napačni, ali (iii) ocenjevalnih lestvic, uporabljenih za pisne in ustne teste, saj so ti dokumenti del primerjalnih ocen natečajne komisije in zanje velja tajnost dela natečajne komisije [3].

16. Varuhinja človekovih pravic je v okviru preiskave druge pritožbe [4] pozvala EPSO, naj razmisli o posledicah sodbe v zadevi De Mendoza Asensi proti Komisiji v zvezi s svojimi praksami. EPSO je v repliki navedel, da je v sodbi Sodišča za uslužbence priznana zahteva, da mora biti odločba, ki posega v položaj (kot je odločba o izključitvi iz natečaja), obrazložena. Namen navedbe takih razlogov je prizadeti stranki zagotoviti informacije, potrebne za ugotovitev, ali je odločitev upravičena ali ne, in omogočiti sodno presojo [5]. EPSO je nato navedel, da je treba v zvezi z odločitvami natečajne komisije obveznost obrazložitve, da se osebi omogoči izvajanje pravice do nadzora, vseeno uskladiti z zaupnostjo dela natečajne komisije, kot se zahteva s členom 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom [6]. Zakonodajalec je to zaupnost naložil, da bi zagotovil neodvisnost natečajnih komisij in objektivnost njihovega dela, tako da jih je zaščitil pred vsemi zunanjimi posegi in pritiski, ne glede na to, ali jih izvajajo uprava Unije, kandidati ali tretje osebe. Zaupnost dela natečajne komisije zato preprečuje razkritje stališč posameznih članov natečajne komisije in kakršnih koli elementov v zvezi s posamično ali primerjalno oceno kandidatov [7]. Zato je zgolj sporočanje ocen, dobljenih na različnih preizkusih javnih natečajev, ustrezna utemeljitev odločitev natečajne komisije [8]. Taka obrazložitev naj ne bi posegala v pravice kandidatov (kot je pravica zahtevati ponovno preučitev odločbe o njihovi izključitvi iz natečaja), saj jim omogoča, da se seznanijo z vrednostjo, določeno za njihovo uspešnost, in preverijo, ali so dosegli število točk, zahtevano v razpisu natečaja, da bi bili uspešni. Poleg tega sodiščem EU omogoča tudi ustrezno izvajanje sodnega nadzora [9].

17. Urad EPSO je nato navedel, da zato kandidatom ni bil dolžan razkriti popravljenih testnih dokumentov, metod popravkov , ocenjevalnih listov, meril za ocenjevanje, niti razlogov, iz katerih so se nekateri elementi uspešnosti kandidatov šteli za nezadostne. Nasprotno, vsi ti elementi so sestavni del primerjalne ocene uspešnosti kandidatov, ki jo opravi natečajna komisija, zato zanje velja tajnost dela komisije v skladu s členom 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom.

18. Ob navedbi zgoraj navedenega je urad EPSO varuhinji človekovih pravic zagotovil, da se bo preglednost njegovih izbirnih postopkov v vsakem primeru povečala z uvedbo testov kompetenc in testov, ki temeljijo na spretnostih, ter z zagotovitvijo potnega lista kompetenc za kandidate, v katerem so povzeti rezultati testiranih spretnosti. Navedla je tudi, da lahko kandidati, ki ne prejmejo potnega lista kompetenc, ker so bili prej izločeni iz natečaja, zdaj od urada EPSO zahtevajo, da jim predloži pripombe. Nazadnje je urad EPSO navedel, da razvija nov postopek, ki bo kandidatom, ki ne prejmejo potnega lista kompetenc, omogočil, da pridobijo utemeljeno odločitev natečajne komisije, ki bo vsebovala pripombe komisije o kakovosti njihovih prevodov. Ta novi postopek bi moral biti vzpostavljen do leta 2016.

19. Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku preiskave ugotovila, da je zdaj jasno (iz sodne prakse Sodišča), da natečajnim komisijam kandidatom ni treba predložiti (i) popravljene različice preizkusov, (ii) razlogov, zakaj so bili njihovi odgovori napačni, ali (iii) ocenjevalnih lestvic, uporabljenih za pisne in ustne preizkuse, saj so ti dokumenti del primerjalnih ocen natečajne komisije in zanje velja tajnost postopka natečajne komisije. Varuhinja človekovih pravic zato ni ugotovila nepravilnosti pri delovanju urada EPSO. Ta ugotovitev se neposredno uporablja za trditev pritožnika v tej zadevi, ki je varuh človekovih pravic ni preučil.

Pritožnikova trditev, da je EPSO neupravičeno zavrnil dostop do izvirnih besedil

20. Urad EPSO se je med preiskavo strinjal, da bo razkril izvorna besedila, ki jih je zahteval pritožnik. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pripravljenost urada EPSO, da pregleda svojo politiko v zvezi z razkritjem izvirnih besedil testov prevajanja na javnih natečajih, in pozdravlja novo politiko, v skladu s katero jih urad EPSO samodejno objavi na svojem spletišču. Ta sprememba politike urada EPSO je popolnoma upravičena, saj izvornega besedila, uporabljenega v prevajalskem natečaju, zagotovo ni mogoče šteti za dokument, ki razkriva posvetovanja natečajne komisije. Sprememba politike urada EPSO bo kandidatom na prihodnjih natečajih v pomoč pri pripravi, saj jih bo obvestil o vrsti prevodov, ki se bodo zahtevali od njih. Pomagal bo tudi kandidatom, ki so zaključili natečaje, da razmislijo o svoji uspešnosti na natečaju.

21. Pritožnik je trdil, da bi mu moral EPSO pravočasno zagotoviti kopijo izvornega besedila testa B, da bi ga lahko uporabil v svoji zahtevi za pregled.

22. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je obseg njene preiskave nanašal le na nerazkritje izvornih besedil. Ne obravnava trditve o omejitvi pritožnikove pravice, da zahteva pregled. Varuh človekovih pravic meni, da se je za zagotovitev pritožniku, da njegove zakonske pravice niso bile omejene, koristno sklicevati na točke, navedene v odstavkih 16 do 19. Očitno je, da je v zvezi z izvrševanjem zakonite pravice kandidata, da zahteva revizijo odločbe, s katero je bil izključen iz natečaja, pravica do vseh informacij, potrebnih za vložitev zahteve za revizijo, spoštovana, ko je kandidat ocenjen. Sodišča EU menijo, da niso potrebne nobene dodatne informacije, ki bi kandidatu omogočile, da zahteva revizijo. Dejstvo, da se EPSO zdaj odloči, da bo predložil tudi kopijo izvirnih besedil, ne spremeni dejstva, da mora EPSO s strogo pravnega vidika kandidatu razkriti le svoje ocene.

23. Pritožnik je v tem primeru med preiskavo varuha človekovih pravic prejel izvorno besedilo. Vendar je do tega razkritja prišlo v času, ko izvornega besedila ni mogel uporabiti v zahtevku za pregled. Kot pa je razvidno iz točke 22 te sodbe, razkritje po tem, ko je bila zahteva za pregled končana, ne pomeni, da je bila njegova zahteva za pregled nezakonito omejena. Ne glede na to varuhinja človekovih pravic meni, da bi bila še vedno dobra upravna praksa, če bi urad EPSO v prihodnosti dal na voljo izvorna besedila čim prej, tj. takoj po zaključku ustrezne faze javnega natečaja.

24. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je urad EPSO zadevo rešil, zato zaključuje preiskavo.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

EPSO je zadevo že rešil.

Pritožnik in urad EPSO bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly

23/06/2015

 

[1] Testi prevajanja so bili sestavljeni iz dveh delov: (i) prevod iz prvega izvornega jezika v portugalščino (prevajalski test A); in (ii) prevod iz drugega izvornega jezika v portugalščino. Najmanjše število točk pri vsakem testu prevajanja je bilo 40 od 80 točk. Če pri testu prevajanja A ni bilo doseženo zahtevano število točk, test prevajanja B sploh ni bil ocenjen.

[2] Zadeva F-127/11 z dne 12. februarja 2014, Gonzalo de Mendoza Asensi proti Evropski komisiji, še neobjavljena, točka 99.

[3] Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba De Mendoza Asensi proti Komisiji, točka 99.

[4] Pritožba 1136/2014/DK, na voljo na spletišču varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu/cases/decision.faces/en/59776/html.bookmark

[5] Glej zadevo 69/83, Lux/Računsko sodišče, Recueil 1983, str. I-1785, točka 36; in zgoraj navedena sodba v zadevi De Mendoza Asensi proti Komisiji (F-127/11, točka 92).

[6] Člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom določa, da je delo natečajne komisije tajno.

[7] Zadeva 89/79, Bonu proti Svetu, Recueil 1980, str. I-553, točka 5; Zadeva C-254/95 P, Parlament proti Innamoratiju, Recueil 1996, str. I-3423, točka 24; Zadeva F-127/11, De Mendoza proti Komisiji, navedena zgoraj, točke 92–93.

[8] Zadeva C-254/95 P, Parlament proti Innamoratiju, navedena zgoraj, točke 30–31; in F-127/11, De Mendoza Asensi proti Komisiji, navedeno zgoraj, točka 94.

[9] zgoraj navedena sodba Parlament proti Innamoratiju, točka 32; in zgoraj navedena zadeva F-127/11, De Mendoza Asensi proti Komisiji, točka 95.