OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožbo je v njenem imenu vložil generalni direktor družbe X. Nanaša se na odločitev Komisije, da X izključi iz mednarodnega odprtega razpisnega postopka, ki ga je Komisija začela februarja 2007 [1]. Razpis se je nanašal na dobavo kmetijskih strojev, orodja, potrošnega materiala in rezervnih delov v azijsko državo.

2. X je bil eden od kandidatov, ki so bili sprejeti v izbirni postopek. Njena ponudba je znašala 3.140.320,80 EUR.

3. Odprtje javnega razpisa je potekalo aprila 2007 v prostorih Komisije. Julija 2007 se je ocenjevalni odbor odločil, da bo X pozval, naj pojasni nekatere vidike svojih ponudb. X je predložil zahtevana pojasnila.

4. Ocenjevalni odbor je 1. avgusta 2007 zaključil posvetovanja. Ugotovila je, da je samo Y, eden od kandidatov, ki so bili sprejeti v izbirni postopek, izpolnjeval ustrezna merila, zato je priporočila, naj se pogodba ponudi temu podjetju. Y je bil ustrezno obveščen, pogodba pa je bila podpisana v začetku novembra 2007.

5. Komisija je nato z dopisom z dne 12. novembra 2007 pritožnika obvestila, da je bil izključen iz razpisa. Natančneje, Komisija je navedla, da njena ponudba ni izpolnjevala merila v zvezi s "tehnično zmogljivostjo", kot je določeno v členu 16(3)(a) obvestila o javnem naročilu blaga. To je določalo, da je moral ponudnik v preteklih treh letih uspešno zaključiti vsaj dve podobni pogodbi s proračunom, ki je bil vsaj tako visok kot proračun zadevnega naročila. Komisija je navedla, da je X „v zadnjih treh letih izvedel podobna naročila blaga; vendar nobena vrednost ni enaka vrednosti tega naročila.“Pritožnika je nadalje obvestila, da je bilo naročilo oddano podjetju Y.

6. Novembra 2007 in decembra 2007 je pritožnik pisal Komisiji in izpodbijal razloge, ki jih je navedel za svojo izključitev.

7. Pritožnik je trdil, da je v preteklih treh letih dejansko izvedel podobna naročila in da so imela ta naročila podobno vrednost kot zadevno naročilo, kot zahteva obvestilo o javnem naročilu blaga. Trdila je, da je te informacije Komisiji predložila že aprila 2007. Pritožnik je v tem dopisu navedel naslednje:

„Izjavljamo, da je naše podjetje v zadnjih treh letih uspešno sodelovalo pri vsaj dveh projektih na področjih, povezanih s to pogodbo. Zlasti je naše podjetje v letu 2005 uspešno izpolnilo pogodbo, ki jo je financirala ES, za dobavo (...) 93 kompletov kmetijskih traktorjev Z, skupnih plugov, kultivatorjev, kmetijskih priklopnikov, nadomestnih delov, kompletov orodij in maziv, vključno z usposabljanjem na kraju samem.

V zvezi z izpolnitvijo vsaj dveh podobnih pogodb s proračunom, ki je vsaj enak proračunu te pogodbe, glej tudi priloženo izjavo proizvajalca kmetijskih traktorjev Z, ki nas je pooblastil za sodelovanje na tem javnem razpisu in nam bo dal na voljo svoja sredstva.

8. Pritožnik je Komisiji predložil kopijo zgoraj navedene izjave podjetja Z. Ta izjava se glasi:

»Dragi gospodje,

s tem potrjujemo, da smo X (...) ustrezno pooblastili za predložitev ponudbe za kmetijske traktorje Z proti vašemu zadevnemu javnemu razpisu.

V primeru oddaje naročila družbi X se zavezujemo, da bomo v (...) izbrali ustrezno usposobljen servisni center, ki bo zagotavljal vzdrževanje in popravilo dobavljenih kmetijskih traktorjev ter hitro polnjenje rezervnih delov.

Izjavljamo tudi, da smo v zadnjih treh letih uspešno zaključili vsaj dve podobni pogodbi s proračunom v višini približno 4 milijone EUR.“

9. Komisija se je 11. decembra 2007 odločila, da prekine izvajanje naročila, oddanega družbi Y, dokler ne bo opravljen postopek pregleda ponudbe, ki jo je predložila družba X. Pritožnik je bil 28. januarja 2008 o tem ustrezno obveščen.

10. Komisija je 22. februarja 2008 potrdila svojo odločitev, da družbo X izključi iz zadevnega razpisnega postopka, in dodala nekaj pojasnil v zvezi z dopisom z dne 12. novembra 2007. V zvezi z neskladnostjo ponudbe družbe X s členom 16(3)(a) obvestila o javnem naročilu blaga je Komisija ugotovila, da se ponudniki dejansko lahko sklicujejo na druge subjekte. To je bilo predvideno tudi v členu 136(3) veljavnih izvedbenih pravil [2] finančne uredbe. Vendar je Komisija menila, da zgolj na podlagi izjave osebe Z, da je v zadnjih treh letih uspešno izpolnila dve podobni pogodbi s proračunom v višini približno štirih milijonov EUR, ocenjevalna komisija ni mogla ugotoviti, da je bila zahteva glede tehnične zmogljivosti v celoti izpolnjena.

11. Komisija je nato navedla dodatne točke v zvezi z nekaterimi ugotovljenimi pomanjkljivostmi v ponudbi pritožnika. Navedla je, da garancijske in poprodajne storitve, ki jih je družba X predlagala v svoji ponudbi, ne izpolnjujejo s tem povezanih zahtev iz razpisne dokumentacije. V skladu s točko 11(3) Navodil ponudnikom so bili ti pozvani, naj predložijo „opis organizacije ponujene garancije, ki mora biti v skladu s pogoji iz člena 32 Splošnih pogojev, vključno s seznamom podjetij v zadevnem namembnem kraju, ki zagotavljajo poprodajne storitve za ponujeno opremo.“V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je družba X v svoji ponudbi potrdila, da bodo za dobavljene traktorje zagotovljene garancijske in poprodajne storitve. Vendar je Komisija poudarila, da ni bilo nobenih podrobnosti o tem, kako namerava družba X zagotavljati garancijsko storitev. V skladu s členom 32 posebnih pogojev „mora biti izvajalec sposoben zagotoviti ustrezno opravljanje garancijskih storitev v razumnem odzivnem času, podrobnosti o tem, kako namerava opravljati te storitve, pa je treba predložiti kot del ponudbe.“

12. Komisija je v dodatnem dopisu iz marca 2008 ponovila svoje stališče glede izključitve družbe X in poudarila, da je bil razpisni postopek pravilno izveden.

13. Pritožnik se je 14. maja 2008 obrnil na varuha človekovih pravic.

PREDMET VPRAŠANJA

14. Varuh človekovih pravic je 27. maja 2008 začel preiskavo v zvezi z naslednjimi trditvami.

Trditev:

Komisija naj bi storila napako pri odločitvi, da družbo X izključi iz zadevne ponudbe.

Pritožnik je v podporo tej trditvi predložil naslednje argumente:

(a) Razlog, ki ga je Komisija navedla v dopisu z dne 12. novembra 2007, ni bil utemeljen.

(b) Dopis Komisije z dne 22. februarja 2008, v katerem je pregledala svojo prvotno odločitev, je temeljil na merilih iz izvedbenih pravil finančne uredbe [3], ki niso bila navedena v prvotnem obvestilu o javnem naročilu blaga ali v drugih dokumentih v zvezi s ponudbo.

(c) Komisija je v dopisu z dne 22. februarja 2008 napačno uporabila merila iz točke (b) zgoraj, ker je pritožnik v svoji ponudbi jasno navedel, da bo za ves material, ki bo dobavljen (in ne le za traktorje), veljala garancija, da bodo zagotovljene vse poprodajne storitve ter da bodo garancija in poprodajne storitve razširjene tudi na traktorje, prodane leta 2005.

Terjatve:

1. Komisija bi morala zagotoviti pravično nadomestilo za škodo, ki jo je utrpela družba X, ker ji ni bilo oddano naročilo za zadevno ponudbo.
2. Komisija bi morala X nadomestiti tudi neugoden položaj, v katerem bo podjetje glede na nove razpise, ki jih bo Komisija objavila v zvezi z azijsko državo.

Poizvedba

15. Varuh človekovih pravic je 27. maja 2008 začel preiskavo in Komisijo zaprosil za mnenje o pritožnikovih trditvah in trditvah. Komisija je mnenje predložila 24. oktobra 2008. Posredovana je bila pritožniku, ki je pripombe predložil 28. novembra 2008.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Trditev pritožnika, da je Komisija storila napako pri svoji odločitvi, da ga izključi iz razpisa

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

16. Pritožnik je v podporo tej trditvi trdil, da: (i) razlog, ki ga je Komisija navedla v dopisu z dne 12. novembra 2007, ni bil utemeljen; (ii) dopis Komisije z dne 22. februarja 2008, v katerem je pregledala svojo prvotno odločitev, se je oprla na merila iz pravil za izvajanje finančne uredbe, ki niso bila navedena v prvotnem obvestilu o javnem naročilu blaga ali v drugih dokumentih v zvezi s ponudbo, in (iii) dopis Komisije z dne 22. februarja 2008 je napačno uporabil merila iz točke (ii) zgoraj, ker je pritožnikova ponudba jasno navedla, da bo ves material, ki bo dobavljen (in ne le traktorji), zajet v garancijo, da bo zagotovljen celoten obseg poprodajnih storitev ter da bodo garancija in poprodajne storitve razširjene tudi na traktorje, prodane leta 2005.

17. Komisija je v svojem mnenju poudarila, da člen 16(3)(a) obvestila o javnem naročilu blaga določa, da mora ponudnik „v zadnjih treh letih uspešno zaključiti vsaj dve podobni pogodbi s proračunom, ki je vsaj enak proračunu te pogodbe“. Zaradi preverjanja skladnosti z zahtevo po zadostni tehnični zmogljivosti za izvedbo naročila je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, da vložniki izpolnijo del 6 razpisnega obrazca („Izkušnje“) z ustreznimi referencami v zvezi z zadevnimi naročili, ki so jih izvedli v prejšnjih letih. Po oceni ponudbe, ki jo je predložila družba X, je komisija za ocenjevanje menila, da je mogoče za zadevno ponudbo upoštevati le eno od pogodb o dobavi, ki jih je družba X sklenila v prejšnjih letih. Vendar navedena pogodba o dobavi ni niti dosegla vrednosti ponudbe družbe X.

18. Komisija je poudarila, kot je že navedla v dopisu z dne 22. februarja 2008, da je v izjavi, ki jo je predložil proizvajalec traktorjev Z, navedeno le, da je v predhodnih treh letih uspešno izpolnil vsaj dve podobni pogodbi s proračunom v višini približno 4 milijone EUR. Čeprav Komisija ni dvomila o točnosti izjave, ki jo je predložil Z, je menila, da pritožnik instituciji pred vložitvijo te pritožbe ni predložil nobenih vsebinskih dokazov o tehnični zmogljivosti tega proizvajalca. Po mnenju Komisije bi bilo mogoče nekaj tako objektivnega, kot so podatki o izkušnjah družbe, prepričljivo dokazati s seznamom podobnih pogodb.

19. Komisija je poudarila, da je bila tehnična zmogljivost ponudnikov v podobnih pogodbah obravnavana kot ključna zahteva za zagotovitev uspeha projekta. Ocenjevalna komisija je zato posebno pozornost namenila seznamom naročil, ki so jih ponudniki izvedli v preteklih treh letih in so se nanašala na dobavo podobnega blaga. Komisija je posebej upoštevala zneske, datume in javni ali zasebni značaj prejemnikov v skladu s členom 137(2)(b)(i) pravil za izvajanje finančne uredbe [4].

20. Poleg tega je Komisija opozorila, da lahko v skladu s členom 148(1) podrobnih pravil za izvajanje stiki med naročnikom in ponudniki potekajo le izjemoma. V skladu s členom 148(3) lahko naročnik, „če je po odpiranju ponudb potrebno pojasnilo v zvezi s ponudbo ali če je treba popraviti očitne administrativne napake v ponudbi, stopi v stik s ponudnikom, vendar se zaradi tega pogoji ponudbe ne smejo spremeniti“. Poleg tega je v navodilih ponudnikom izrecno navedeno, da „se od izvajalcev pričakuje, da skrbno pregledajo in upoštevajo vsa navodila, obrazce, pogodbene določbe in specifikacije iz te razpisne dokumentacije. Če se ponudba, ki vsebuje vse zahtevane informacije in dokumentacijo, ne predloži v določenem roku, se ponudba zavrne.“

21. Komisija je poleg tega navedla, da je družba X v svoji ponudbi izjavila, da je zagotovila zadovoljivo usposabljanje v okviru prejšnje in podobne pogodbe o dobavi kmetijske opreme azijski državi. Vendar je ocenjevalni odbor pripomnil, da je bil predlog X za usposabljanje izjemno kratek in ga zato ni bilo mogoče šteti za sprejemljiv predlog. Kljub dodatnim informacijam o orodjih, ki jih je družba X julija 2007 poslala odboru za ocenjevanje, je ta še vedno menil, da družba ne izpolnjuje meril za izbor v zvezi s tehnično zmogljivostjo.

22. Komisija je priznala, da v dopisu z dne 12. novembra 2007 ni podrobno navedla razlogov za svojo odločitev o izključitvi ponudbe družbe X. Šlo je bolj za standardni dokument, katerega namen je bil neuspešnim kandidatom zagotoviti splošne informacije o pregledu njihovih ponudb. Vendar ji je Komisija na zahtevo pritožnika predložila podrobnejše informacije o izključitvi ponudbe X.

23. V zvezi z rezultatom pregleda, ki ga je odbor za ocenjevanje opravil v zvezi s ponudbo X, je Komisija priznala, da vprašanje usposabljanja ni bilo dovolj odločilno, da bi upravičilo zavrnitev ponudbe. Komisija je priznala, da bi morala to pojasniti v dopisu z dne 22. februarja 2008. Opravičila se je, ker tega ni storila.

24. Komisija je dodala, da je pregled ponudbe X razkril tudi dodatno vprašanje, ki je med prvo oceno ponudbe, ki jo je opravil ocenjevalni odbor, žal ostalo neopaženo. To vprašanje se je nanašalo na zagotavljanje garancijskih in poprodajnih storitev, predlaganih v ponudbi družbe X. Po mnenju komisije za ocenjevanje ta določba ni izpolnjevala zahtev iz točke 11(3) Navodil ponudnikom, in sicer, da morajo ponudniki predložiti „opis organizacije garancijskega razpisa, ki mora biti v skladu s pogoji iz člena 32 Splošnih pogojev, vključno s seznamom podjetij v zadevnih namembnih krajih, ki opravljajo poprodajne storitve za ponujeno opremo …. Če izvajalec v (...) kot ponudnika garancijskih storitev navede uradnega pooblaščenega distributerja proizvajalca opreme, mora navedeni lokalni distributer predložiti izjavo o soglasju za prevzem te odgovornosti. Ta dopis je treba predložiti kot del ponudbe.“

25. V zvezi z navedenim je Komisija ugotovila, da je družba X v garancijski in poprodajni izjavi izjavila, da bo storitveni center družbe Z na Kitajskem zagotavljal poprodajne storitve za vso kmetijsko opremo, ki bo dobavljena v azijsko državo. Poleg tega je družba X navedla, da bo v primeru oddaje naročila skupaj z družbo Z izbrala ustrezno usposobljen center v azijski državi. Družba X je v svojo ponudbo vključila izjavo družbe Z, v kateri je ta navedla, da bo v primeru oddaje naročila družbi X izbrala ustrezno usposobljen storitveni center v azijski državi. Ta servisni center bi zagotavljal vzdrževanje in popravilo dobavljenih kmetijskih traktorjev ter hitro zamenjavo rezervnih delov.

26. Komisija je poudarila, da bi družba Z v skladu z izjavo opravljala poprodajne storitve samo za traktorje. Dejstvo, da bi Z zagotovil garancijo za druge dele kmetijske opreme, ni bilo omenjeno. Glede na to je Komisija menila, da sta poleg vprašanja tehnične zmogljivosti garancija in poprodajno vprašanje še en tehten razlog za potrditev zavrnitve ponudbe družbe X.

27. Komisija se je seznanila s trditvijo pritožnika, da se je v dopisu z dne 22. februarja 2007 oprla na nova merila iz pravil za izvajanje finančne uredbe, ki niso bila navedena kot pravna podlaga zadevnega razpisnega postopka v obvestilu o javnem naročilu blaga ali v katerem koli drugem ustreznem dokumentu. Komisija je to trditev zavrnila. Navedla je, da se njeni razlogi za izključitev ponudbe, ki jo je predložila družba X, kot taki niso spremenili. Namesto tega je pritožniku predložila dodatne podrobnosti in specifikacije v zvezi z izključitvijo, ki so bile pritožniku sporočene že 12. novembra 2007. Komisija se je namreč sklicevala na člen 136(3) podrobnih pravil za izvajanje in navedla, da morajo ponudniki, kadar se sklicujejo na druge subjekte, predložiti zahtevane podporne informacije, da bi izpolnili zahteve postopka za oddajo javnega naročila. Komisija je nadalje ugotovila, da je vsebina navedenega člena enaka vsebini zadnjega odstavka člena 16 obvestila o javnem naročilu blaga in vsebini točke 2.4.12.1.3 praktičnega vodnika [5]. Komisija je nadalje navedla, da so bila v obvestilu o napovedi naročila kot pravna podlaga pogodbe izrecno navedena izvedbena pravila.

28. Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji trditvi, da je Komisija storila napako pri svoji odločitvi, da ga izključi iz razpisa. Dodal je tudi naslednje točke.

29. Pritožnik je poudaril, da so bili finančna uredba št. 1605/2002 in njena izvedbena pravila, ki jih je Komisija sprejela decembra 2002, v obvestilu o napovedi naročila navedeni kot pravna podlaga za pogodbo. Vendar so bili pozneje izpuščeni v obvestilu o javnem naročilu blaga, objavljenem februarja 2007, v katerem je bilo navedeno, da je pravna podlaga za pogodbo Uredba Sveta št. 1292/2006 o politiki pomoči v hrani in upravljanju pomoči v hrani ter o posebnih ukrepih v podporo varnosti preskrbe s hrano [6].

30. Poleg tega je pritožnik navedel, da so izjave Komisije v njenem dopisu z dne 12. novembra 2007 in v njenem mnenju varuhu človekovih pravic protislovne. Komisija je v dopisu navedla, da je družba X v preteklih treh letih izvedla podobna naročila blaga, vendar nobeno ni ustrezalo vrednosti zadevnega naročila. Komisija je v svojem mnenju navedla, da je komisija za ocenjevanje menila, da je mogoče za namene zadevnega razpisa upoštevati le eno od pogodb o dobavi, ki jih je družba X očitno sklenila v prejšnjih letih, čeprav ni niti ustrezala vrednosti ponudbe družbe X. Po mnenju pritožnika so bile izjave Komisije protislovne. Pritožnik je poudaril, da je njegova ponudba znašala 3 140 320,80 EUR in da je prejšnja podobna pogodba, ki jo je izvedel leta 2005, znašala 3 300 766,32 EUR. Pritožnik je nadalje menil, da bi morala Komisija dodatno analizirati njegovo tehnično zmogljivost. Pritožnik ni razumel, zakaj odbor za ocenjevanje, ki je julija 2007 zaprosil za pojasnila v zvezi s svojim razmerjem z Z in v zvezi z orodjem, navedenim v ponudbi, ni zaprosil za pojasnila v zvezi s svojo tehnično zmogljivostjo. To je bilo po mnenju pritožnika še manj razumljivo, saj je bilo naročilo končno oddano družbi Y, ki je ponujala enake traktorje kot ona, vendar po veliko višji ceni.

31. V zvezi z garancijskimi in poprodajnimi storitvami je pritožnik poudaril, da je v svoji ponudbi izjavil, da bo garancija veljala za ves dobavljeni material in ne le za traktorje. Poudarila je tudi, da bo zagotovljena celotna paleta poprodajnih storitev in da se bodo te razširile tudi na traktorje, ki so že bili prodani leta 2005.

Njen predlog v zvezi z garancijskimi in poprodajnimi storitvami se glasi:

„Izjavljamo, da bodo vse ponujene zaloge nove, neuporabljene, najnovejših modelov in da bodo vključevale vse nedavne izboljšave v zasnovi in materialu. Blago je brez napak v zasnovi, materialih ali izdelavi. V skladu s členom 31 posebnih pogojev garancija velja eno leto po začasnem prevzemu. Garancija je sestavljena iz brezplačnega popravila in/ali zamenjave vseh delov, za katere mora proizvajalec priznati, da so pomanjkljivi v zasnovi, materialih in/ali izdelavi.

Proizvajalec traktorjev Z lahko trenutno zagotavlja garancijske in poprodajne storitve prek svojih servisnih centrov s sedežem na Kitajskem. V primeru oddaje naročila se zavezujemo, da bomo skupaj z Z izbrali ustrezno usposobljen center v azijski državi. (Sklicujte se tudi na izjavo iz Z). Imenovani storitveni center v azijski državi bo ob dobavi blaga v azijski državi deležen ustreznega usposabljanja in bo zagotavljal poprodajne storitve, ki bodo zagotavljale podporo na kraju samem zadružnim kmetijam upravičenca za vzdrževanje in popravilo dobavljene opreme ter hitro polnjenje rezervnih delov. Imenovana služba bo zagotovila tudi ustrezno vzdrževanje 93 Z traktorjev in kmetijskih pripomočkov, ki smo jih dobavili v azijsko državo v letu 2005, na podlagi pogodbe, ki jo financira ES."

32. Pritožnik je vztrajal pri svojih trditvah.

Ocena varuha človekovih pravic

33. Pritožba se v bistvu nanaša na zavrnitev ponudbe, ki jo je X predložil v okviru mednarodnega odprtega razpisnega postopka za dobavo kmetijskih strojev, orodja, potrošnega materiala in rezervnih delov v azijsko državo, s strani Evropske komisije.

34. Varuhinja človekovih pravic opozarja, da za javne razpise EU veljajo številna načela [7]. Prvič, splošno načelo enakega obravnavanja, ki je splošno načelo prava Unije, ureja tudi postopke oddaje javnih naročil [8]. V skladu s tem načelom morajo biti ponudniki v enakem položaju tako pri oblikovanju svojih ponudb kot tudi pri ocenjevanju teh ponudb s strani javnega naročnika [9]. Načelo enakega obravnavanja ponudnikov vključuje tudi obveznost preglednosti, da se preveri, ali je bilo to načelo upoštevano [10]. Zgornja zahteva med drugim pomeni, da morajo biti merila dopustnosti in merila za oddajo, navedena na primer v obvestilu o javnem naročilu, oblikovana tako, da jih lahko vsi razumno dobro obveščeni in običajno skrbni ponudniki razlagajo na enak način [11]. Pomeni tudi, da je treba pri ocenjevanju ponudb zgoraj navedena merila objektivno in enotno uporabljati za vse ponudnike. V tem okviru so zlasti pomembne informacije, ki jih javni naročnik da na voljo morebitnim ponudnikom v zvezi z razlago in uporabo (i) meril dopustnosti ali meril za oddajo in (ii) pravil prava Skupnosti, za katera se lahko razumno šteje, da vplivajo na uporabo teh meril. Take informacije lahko namreč vplivajo na pripravo in oblikovanje ponudb in so vsebinsko pomembne za interes Skupnosti, da se potencialnim ponudnikom zagotovi možnost konkuriranja pod enakimi pogoji.

35. Brez poseganja v zgoraj navedeno pa ima Komisija široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri odločitvi o oddaji naročila po javnem razpisu. Poleg tega mora biti sodni nadzor „omejen na preverjanje, da ni bilo resnih in očitnih napak“[12].

36. Varuh opozarja, da njegova naloga ni ocenjevati dopustnost ponudb in s svojo presojo nadomestiti presojo zadevne institucije o tem, ali ponudba izpolnjuje veljavna merila dopustnosti/upravičenosti [13]. Varuhinja človekovih pravic je zato v obravnavani zadevi preučila, ali je Komisija svojo izpodbijano odločbo veljavno in zadostno obrazložila.

37. Varuh človekovih pravic je na podlagi te preučitve sklenil, da ta pritožba ni razkrila nepravilnosti, ki bi ustrezale pritožnikovi trditvi. Razlogi za ta sklep so opisani v nadaljevanju.

38. V zvezi s prvim argumentom pritožnika, in sicer da je bil razlog, ki ga je Komisija navedla v dopisu z dne 12. novembra 2007, neutemeljen, varuh človekovih pravic ugotavlja, da so bila ustrezna izbirna merila za dodelitev zadevnega mednarodnega odprtega razpisnega postopka določena v členu 16 obvestila o javnem naročilu blaga, objavljenega februarja 2006. V zvezi s tehnično zmogljivostjo je člen 16(3)(a) izrecno določal, da mora ponudnik dokazati, da je „v zadnjih treh letih uspešno zaključil vsaj dve podobni pogodbi s proračunom, ki je bil vsaj enak proračunu te pogodbe“.

39. V zvezi z ugotovitvijo Komisije, da se lahko samo ena od pogodb [14], izvedenih v predhodnih treh letih, šteje za pomembno za zadevni postopek, varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnikova ponudba dejansko ne vsebuje nobenih informacij, ki bi izrecno in jasno nasprotovale tej ugotovitvi.

40. V zvezi z vprašanjem zanašanja na druge subjekte - v tem primeru Z - člen 16(3)(a) obvestila o javnem naročilu blaga določa, da „se lahko gospodarski subjekt, kadar je to primerno in za določeno naročilo, sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezav, ki jih ima z njimi. V tem primeru mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, na primer s predložitvijo zaveze teh subjektov, da mu bodo ta sredstva dali na voljo.“

41. Enaka možnost gospodarskega subjekta, da se sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, je bila pod enakimi pogoji predvidena tudi v točki 2.4.12.1.3 Praktičnega vodnika za postopke javnih naročil, ki se financirajo iz splošnega proračuna ES v okviru zunanjih ukrepov, in v členu 136(3) podrobnih pravil za izvajanje Finančne uredbe št. 1605/2002.

42. Družba X je izkoristila to možnost in se oprla na zmogljivosti drugega subjekta, in sicer proizvajalca Z [15]. Družba X je ponudbi priložila izjavo družbe Z, v kateri je navedla, da je v predhodnih treh letih uspešno izpolnila vsaj dve podobni pogodbi s proračunom v višini približno 4 milijone EUR. Vendar ta izjava ni bila podprta z nobenim dokazom, ki bi Komisiji omogočil, da oceni tehnično zmogljivost tega subjekta. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da ustrezna pravila predvidevajo višji dokazni standard [16].

43. V zvezi z drugim in tretjim argumentom, ki ju je predložil pritožnik, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je slednji v svojih pripombah navedel, da finančna uredba v obvestilu o javnem naročilu blaga ali v katerem koli drugem dokumentu ni bila izrecno navedena kot pravna podlaga za zadevni razpisni postopek. Varuhinja človekovih pravic razume, da je pritožnik menil, da se Komisija pri ocenjevanju njegove ponudbe ne bi smela zanašati na vsebino finančne uredbe. V zvezi s tem ugotavlja, da je finančna uredba pravni okvir za vse dejavnosti EU s finančnim učinkom. Načela in pravila iz te uredbe je treba v celoti spoštovati in jih ni mogoče prezreti, tudi če niso posebej navedena. Glede na to trditve pritožnika, da finančna uredba ni bila pravni okvir zadevnega razpisnega postopka in se zato Komisija nanjo ne bi smela sklicevati, ni mogoče sprejeti. Varuh človekovih pravic tudi ugotavlja, da je pritožnik trdil, da se je Komisija v dopisu z dne 22. februarja 2008, v katerem je pregledala svojo prvotno odločitev o izključitvi X iz ustreznega postopka, oprla na nova merila, ki niso bila upoštevana v njeni prejšnji odločitvi. Pritožnik se je izrecno skliceval na sklep Komisije, da ne izpolnjuje enega merila v zvezi s pomožnimi storitvami, in sicer garancijo in poprodajnimi storitvami.

44. Komisija je v zadevnem dopisu navedla, da je poleg razloga, ki je že bil sporočen v dopisu z dne 12. novembra 2007 [17], po preučitvi pregleda ponudbe pritožnika, ki ga je opravil ocenjevalni odbor, ugotovila tudi, da se tehnična ponudba družbe X „ne šteje le za neskladno z izbirnimi merili … iz obvestila o javnem naročilu blaga, ampak tudi z enim merilom v zvezi s pomožno storitvijo“.

45. Glede na zgoraj navedeno se ne zdi smiselno sklepati, da je Komisija spremenila razloge za svojo odločitev, ki jo je pritožniku sporočila novembra 2007. Namesto tega je navedla, da družba X ni izpolnila dodatnega merila za izbor, določenega v obvestilu o javnem naročilu blaga. V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora ponudnik izpolnjevati vsa merila za izbor in oddajo, predvidena v javnem razpisu, in vse druge ustrezne dokumente. Neupoštevanje samo enega od meril za izbor in oddajo načeloma upravičuje izključitev ponudnika iz zadevnega postopka.

46. Glede na to in glede na sklep iz odstavka 38 varuh človekovih pravic meni, da ni treba nadalje obravnavati trditve pritožnika, da je njegova ponudba izpolnjevala zahtevo v zvezi s pomožnimi storitvami.

47. V zvezi s točko, ki jo je pritožnik navedel v svojih pripombah, da bi morala Komisija dodatno analizirati njegovo tehnično zmogljivost, in sicer z zahtevo po pojasnilih v zvezi s tako tehnično zmogljivostjo, varuh človekovih pravic ugotavlja naslednje. Iz informacij, ki sta jih predložila pritožnik in Komisija, je razvidno, da je institucija pritožnika pozvala, naj predloži pojasnila v zvezi s svojim odnosom z družbo Z in v zvezi z orodjem, navedenim v ponudbi. Komisija je torej ravnala v skladu z določbo iz člena 148 podrobnih pravil za izvajanje (glej točko 20 zgoraj).

48. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da lahko stiki med naročnikom in ponudniki potekajo le izjemoma in da taki stiki ne bi smeli povzročiti spremembe pogojev ponudbe. To načelo je poudarilo Sodišče v nedavni sodbi v zadevi Evropaïki Dynamiki [18], v kateri se je Sodišče izrecno sklicevalo na člen 148 izvedbenih pravil. Poleg tega je Sodišče navedlo, da „te določbe ni mogoče razlagati tako, da v izjemnih, omejenih okoliščinah, ki jih opredeljuje, institucijam nalaga obveznost, da stopijo v stik s ponudniki“[19]. Vendar po mnenju Sodišča spoštovanje splošnih pravnih načel "lahko povzroči obveznost naročnika, da stopi v stik s ponudnikom"[20]. Vendar taka obveznost obstaja le v zelo posebnem primeru, in sicer „kadar pogoji ponudbe in z njo povezane okoliščine, s katerimi je naročnik seznanjen, kažejo, da bi bilo mogoče dvoumnost ponudbe zlahka pojasniti in razrešiti“[21].

49. Poleg tega varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v navodilih ponudnikom izrecno navedeno, da „se od izvajalcev pričakuje, da skrbno preučijo in upoštevajo vsa navodila, obrazce, pogodbene določbe in specifikacije iz te razpisne dokumentacije. Če ponudba, ki vsebuje vse zahtevane informacije in dokumentacijo, ne bo predložena v določenem roku, bo ponudba zavrnjena.“Poleg tega člen 137(2)(b)(i) izvedbenih pravil finančne uredbe določa, da se lahko dokazila o tehnični in strokovni sposobnosti gospodarskih subjektov predložijo na primer s seznamom glavnih opravljenih storitev in dobavljenega blaga v preteklih treh letih z zneski, datumom in javnimi ali zasebnimi prejemniki.

50. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se pritožnik v obravnavani zadevi ni skliceval na nobeno očitno administrativno napako v ponudbi, katere popravek bi lahko upošteval ocenjevalni odbor. Prav tako se ni sklicevala na nobeno dvoumnost ponudbe, ki bi jo bilo mogoče pojasniti ali razrešiti s predložitvijo dodatnih informacij ocenjevalni komisiji. Komisija za ocenjevanje je pritožnika izključila iz ustreznega postopka, ker ni upošteval enega od meril za izbor in dodelitev. Izjava podjetja Z, da je v predhodnih treh letih uspešno izpolnilo vsaj dve podobni pogodbi s proračunom v višini približno 4 milijone EUR, ni bila zgolj "dvoumna", ampak je bila popolnoma neveljavna zaradi kakršnih koli dokazov, ki bi Komisiji omogočili, da oceni tehnično zmogljivost tega subjekta, na katerega se je skliceval pritožnik. Glede na te okoliščine varuhinja človekovih pravic meni, da je ocenjevalni odbor ravnal v skladu s svojimi pristojnostmi, ko se je odločil, da svojo zahtevo za pojasnila omeji na vprašanja, povezana z odnosom X z Z, in v zvezi z orodjem, navedenim v ponudbi.

B. Trditve pritožnika

Varuh človekovih pravic ob upoštevanju svoje ugotovitve o pritožnikovi trditvi meni, da pritožnikove trditve ne morejo obstati.

C. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svojih preiskav te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

V zvezi s pritožnikovo trditvijo ni bilo nepravilnosti. Njenih trditev torej ni mogoče sprejeti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 27. septembra 2010

---

[1] http://ec.europa.eu/europaid/cgi/frame12.pl

[2] Uredba Komisije (ES, EURATOM) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL 2002, L 357, str. 1.

[3] Komisija je v dopisu navedla, da se tehnična ponudba družbe X ni štela le za neskladno z merili za izbor iz člena 16(3)(a) obvestila o javnem naročilu blaga, temveč tudi z merilom iz člena 11(3) navodil ponudnikom v zvezi s pomožnimi storitvami.

[4] Člen 137(2)(b)(i) določa:

„Tehnična in strokovna sposobnost gospodarskih subjektov se oceni v skladu z odstavkoma 2 in 3. V postopkih javnega naročanja blaga, za katerega so potrebna sedeča ali inštalacijska dela, storitve in/ali gradnje, se taka zmogljivost oceni zlasti glede na njihovo strokovno znanje, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.

2. Dokazila o tehnični in strokovni sposobnosti gospodarskih subjektov se lahko glede na naravo, količino ali obseg in namen blaga, storitev in gradenj, ki jih je treba zagotoviti, predložijo na podlagi enega ali več naslednjih dokumentov:

[…]

(b) seznam:

(i) glavnih storitev in dobav blaga, opravljenih v zadnjih treh letih, z zneski, datumom in prejemniki, javnimi ali zasebnimi.“

[5] Praktični vodnik za pogodbene postopke, ki se financirajo iz splošnega proračuna ES v okviru zunanjega delovanja, različica z dne 22. avgusta 2006, ki se uporablja za EuropeAid/121542/C/S/KP.

[6] UL 1996, L 166, str. 1–11.

[7] Ta načela so bila opisana tudi v prejšnjih sklepih varuha človekovih pravic. Glej na primer njegovo odločitev o pritožbi 3693/2005/ID, odstavek 1.3, na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/cases/home.faces

[8] Glej zadevo C-57/01, Makedoniko Metro, Recueil 2003, str. I-1091, točka 69.

[9] Glej zadevo C-448/01, Evn in Wienstrom, Recueil 2003, str. I-14558, točka 47.

[10] Glej zgoraj navedeno zadevo C-448/01, točka 49.

[11] Glej zadevo C-19/00, SIAC Construction, Recueil 2001, str. I-7725, točka 42.

[12] Glej zadevo T-169/00, Esedra proti Komisiji, Recueil 2002, str.

[13] Glej odločbo varuha človekovih pravic o pritožbi 3693/2005/ID, odstavek 1.2, na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/cases/home.faces

[14] Pogodba za dobavo 93 kmetijskih traktorjev, orodja in vhodnih materialov, vključno z rezervnimi deli, v DLRK. Vrednost tega naročila je bila 3 300 766,32 EUR.

[15] Kot je pritožnik izrecno navedel v svojem odgovoru z dne 9. julija 2007 na zahtevo Komisije po pojasnilih, podjetje Z ni bilo podizvajalec, temveč proizvajalec. Če bi bilo naročilo oddano družbi X, bi družba Z dala svoje izdelke na voljo družbi X.

[16] V skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 137 izvedbenih pravil finančne uredbe št. 1605/2002 se lahko dokazila o tehnični in strokovni usposobljenosti gospodarskih subjektov predložijo na podlagi enega ali več dokumentov iz točke (b). Med ustreznimi dokumenti mora gospodarski subjekt predložiti seznam „(i) glavnih opravljenih storitev in dobavljenega blaga v zadnjih treh letih z zneski, datumi in javnimi ali zasebnimi prejemniki ter (ii) gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, z zneski, datumi in kraji“. Seznamu najpomembnejših del se priložijo potrdila o zadovoljivi izvedbi, v katerih je navedeno, ali so bila dela izvedena strokovno in ali so bila v celoti zaključena.

[17] Komisija je v tem dopisu ugotovila, da ponudba družbe X ni izpolnjevala meril za izbor iz člena 16(3)(a) obvestila o javnem naročilu blaga.

[18] Glej zadevo T-63/Evropaïki Dynamiki proti Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), še ni objavljena.

[19] Glej zadevo T-63/06, navedeno zgoraj, točka 96.

[20] Glej zgoraj navedeno zadevo T-63/06, točka 97.

[21] Glej zgoraj navedeno zadevo T-63/06, točka 98.