Pritožnik je julija 2008 uradniku Generalnega direktorata Komisije za notranji trg in storitve poslal elektronsko sporočilo v zvezi z akademskimi raziskavami, ki jih je opravljal. V tem elektronskem sporočilu je postavil nekatera vprašanja, ki so bila kritična do sestave in dela regulativne skupine. Uradnica Komisije je odgovorila tako, da je pritožnika obvestila, da se ne strinja z njegovim stališčem in da meni, da regulativna skupina opravlja odlično delo.

Nekaj mesecev pozneje je pritožnik obvestil uradnika Komisije, da želi citirati njen odgovor v zvezi z delom te skupine v akademski publikaciji. Uradnik Komisije je temu odločno nasprotoval. Spor je privedel do izmenjave devetih elektronskih sporočil v obdobju nekaj ur. Na koncu se je uradnik Komisije v zvezi z navedenim nesoglasjem obrnil na pritožnikovega akademskega nadzornika.

Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je po skrbni preučitvi pritožbe, ki mu je bila predložena, menil, da bi bilo mogoče najti prijateljsko in neformalno rešitev. Pritožnik in Komisija sta izrazila pripravljenost, da preučita to možnost.

Manj kot mesec dni pozneje je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da je bila po sestanku z direktorjem Generalnega direktorata Komisije za notranji trg in storitve dosežena zadovoljiva rešitev. Zato ni več želel nadaljevati postopka. Pritožnik se je varuhu človekovih pravic zahvalil za njegova prizadevanja in poudaril, da se je njegovo posredovanje izkazalo za izjemno koristno.

Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila, kot je odločila institucija, in pohvalila Komisijo za hiter in zgleden način, na katerega je zadevo obravnavala.