OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožniki se pritožujejo v imenu svoje štirinajstletne hčerke, ki je vpisana v Evropsko šolo Bruselj-1 (Uccle). Je v razredu 4EnA in ima težave pri spremljanju geografije in pouka zgodovine, ki se poučujeta v francoščini - jeziku, ki se ga je začela učiti šele leta 2007. Šola je zavrnila sprejem malteščine, uradnega jezika EU, kot svojega maternega jezika. Na splošno malteški jezik v evropskih šolah ni sprejemljiv kot materni jezik.

2. Po mnenju pritožnikov svet guvernerjev Evropskih šol ne bi smel sprejeti zahteve takratne malteške delegacije iz leta 2005, da se malteški učenci vključijo v angleški oddelek in namesto malteščine sprejmejo angleščino kot svoj materni jezik. Ta odločitev je bila sprejeta na zasedanju sveta guvernerjev 31. januarja in 1. februarja 2006 in je bila zavezujoča za vse malteške dijake, ki so pozneje vstopili v Evropske šole, ne glede na njihove želje.

3. Pritožniki so 8. januarja 2008 koordinatorju četrtega letnika Evropske šole Bruselj I poslali elektronsko sporočilo, v katerem so zahtevali, da se njihova hči vpiše kot študentka SWALS (študentka brez jezikovnega oddelka) z malteščino kot jezik I (materni jezik) in angleščino kot jezik II (delovni jezik). Koordinator je odgovoril 10. januarja 2008 in pojasnil, da to ni mogoče, ker se malteški jezik v evropskih šolah ne more učiti kot jezik I. Vendar pa lahko malteški študenti študirajo malteščino kot jezik III ali IV ali kot dopolnilni tečaj.

4. Pritožniki so 11. januarja 2008 na kabinet komisarja Orbana naslovili elektronsko sporočilo, v katerem so pojasnili položaj svoje hčerke. Navedli so, da šolski organi niso bili pripravljeni spremeniti časovnega razporeda svoje hčerke, in zavrnili njihovo zahtevo, da bi jo vpisali kot SWALS.

5. Pritožniki so 23. januarja 2008 pisali ravnatelju Evropske šole Bruselj I, g. K. Poudarili so svoje mnenje, da so evropske šole diskriminatorne do malteških učencev, saj ne morejo študirati malteščine kot jezika I. Pritožniki so navedli, da ga želijo obvestiti o svojih stališčih in namerah, preden stopijo v stik z generalnim sekretarjem Evropskih šol.

6. K. je 25. januarja 2008 odgovoril, da je svet guvernerjev Evropskih šol na zahtevo malteške vlade na zasedanju 31. januarja in 1. februarja 2006 odobril predlog, da se posebna ureditev za poučevanje irščine uporablja tudi za poučevanje malteščine v Evropskih šolah. Poleg tega je ravnatelj pojasnil, da šola ne more spremeniti odločitev, sprejetih na ravni sveta guvernerjev, in da je bila takrat večina malteških staršev naklonjena tej odločitvi.

7. Pritožniki so 29. januarja 2008 generalnemu sekretarju Evropskih šol, gospe C., poslali pismo, v katerem so pojasnili težak položaj svoje hčerke, ki mora, tako kot vsi drugi učenci Evropskih šol, od tretjega letnika srednje šole dalje študirati določene tečaje iz jezika II (v njenem primeru francoščine). Navedli so, da je diskriminirana zgolj zato, ker je malteška. Trdili so tudi, da je položaj malteškega jezika v nasprotju z nekaterimi cilji in načeli Evropskih šol. Generalnega sekretarja so pozvali, naj zadevo ponovno predloži svetu guvernerjev, ne da bi se spuščal v utemeljenost odločitve, ki jo je svet guvernerjev sprejel v zvezi z malteškim jezikom.

8. Namestnik generalnega sekretarja Evropskih šol, g. F., je 8. februarja 2008 odgovoril in pojasnil, da ima razredni svet (odgovoren za napredovanje študenta) možnost napredovanja študenta, čeprav se nekateri rezultati, kot so tečaji, ki se poučujejo v drugem jeziku, izkažejo za nezadovoljive. Navedel je tudi, da ni naloga generalnega sekretarja, da od sveta guvernerjev zahteva spremembo odločitve, ki je bila sprejeta v skladu s predlogom zadevne države članice, v tem primeru Malte.

9. C., generalni direktor Generalnega direktorata Komisije za kadrovske zadeve in administracijo (GD ADMIN), je 22. februarja 2008 odgovoril na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 11. januarja 2008, poslano kabinetu komisarja Orbana. Poudaril je, da imata irski in malteški jezik v evropskih šolah poseben status. Natančneje, malteščino je mogoče študirati kot dodatni jezik, kot drugi jezik pod določenimi pogoji in tudi kot tretji jezik. Poudaril je tudi, da šola zagotavlja potrebno učno podporo učencem, ki imajo jezikovne težave pri določenih predmetih. Dodal je, da je odločitev o statusu malteškega jezika, ki jo je svet guvernerjev sprejel 31. januarja in 1. februarja 2006, popolnoma v skladu s predlogom malteške delegacije svetu guvernerjev.

10. Pritožniki so 26. februarja 2008 pisali B., vodji enote službe GD ADMIN, ki se ukvarja z evropskimi šolami. V pismu so se pritožili nad statusom malteškega jezika v Evropskih šolah in vprašali, ali lahko svet guvernerjev spremeni odločitev, sprejeto leta 2006.

11. Ga. B. je 29. februarja 2008 odgovorila pritožnikom in predlagala, da se morajo v primeru ponovne preučitve te odločitve obrniti na generalnega sekretarja Evropskih šol, ki je odgovoren za pripravo dnevnega reda sej sveta guvernerjev v sodelovanju s predsedstvom Evropskih šol.

PREDMET POVZETKA

12. Pritožniki so v pritožbi varuhu človekovih pravic navedli naslednje:

1. Dejstvo, da malteški jezik ni sprejet kot materni jezik v Evropskih šolah na splošno in zlasti v Evropski šoli Bruselj-1, pomeni diskriminacijo.
2. Komisija bi si morala v svetu guvernerjev prizadevati, da bi to spremenila.

Poizvedba

13. Pritožba je bila posredovana Komisiji v mnenje. Komisija je svoje mnenje poslala 1. septembra 2008, pritožniki pa so svoje pripombe poslali 14. septembra 2008.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

14. Pritožniki so trdili, da Evropske šole z nesprejemanjem malteškega jezika kot maternega jezika v Evropskih šolah na splošno in zlasti v Evropski šoli Bruselj-1 diskriminirajo malteške učence. Trdili so, da bi morala Komisija uporabiti svoje stališče v svetu guvernerjev, da bi to spremenila. Poleg tega so poudarili, da je malteščina uradno priznan jezik EU in bi jo bilo treba sprejeti kot materni jezik, tako kot vse druge jezike EU. Poleg tega so poudarili, da so drugi študenti, ki nimajo jezikovnega oddelka (kot so Slovenci, Litovci in Latvijci), uvrščeni v želeni jezikovni oddelek, vendar še vedno ohranjajo svoj materni jezik in študirajo druge predmete v jeziku izbranega oddelka.

15. Po mnenju Komisije malteški jezik ni diskriminiran iz naslednjih razlogov:

1. Sistem Evropskih šol temelji na Konvenciji o statutu Evropskih šol. Malta in Komisija sta podpisali ta medvladni sporazum. Svet guvernerjev sistema Evropskih šol je najvišji organ, ki sprejema odločitve. vse države članice, vključno z Malto in Komisijo, zastopajo njihove delegacije in imajo enak glas;
2. Vsi malteški učenci se lahko udeležijo obšolskega tečaja malteškega maternega jezika na vseh ravneh izobraževanja v evropskih šolah. Evropska šola Bruselj I ni izjema od tega pravila; in
3. Če ima država članica več kot en uradni jezik EU, lahko svetu guvernerjev Evropskih šol predlaga, kako bi bilo treba upoštevati uradne jezike te države članice. Tako je bilo že v letih 1980 in 1983, ko je svet guvernerjev odobril predlog Irske, v katerem je bilo navedeno, da "mora biti irščina na voljo kot jezik III za tiste učence, ki to želijo, in da mora biti za tiste irske učence, ki raje izberejo drug jezik III, irščina še naprej na voljo kot obšolski predmet, ki dopolnjuje običajni urnik. Vendar bo za ti dve kategoriji učencev vzpostavljen le en tečaj. Ta tečaj bo nadaljevanje irščine, ki se poučuje v vrtcu, primarnem oddelku in prvem letu sekundarnega oddelka.

16. Malteška delegacija je leta 2005 svetu guvernerjev Evropskih šol predlagala, naj malteškim učencem poučuje oba uradna jezika Malte, malteščino in angleščino, v skladu z željami malteških staršev. V tem predlogu je bilo jasno navedeno, da so malteški starši naklonjeni vpisu svojih otrok v oddelek za angleški jezik, dokler bodo na voljo obšolski tečaji malteškega maternega jezika (tj. enaka ureditev kot za irščino, ki se poučuje irskim učencem). Menili so tudi, da bi izobraževanje v treh jezikih (angleščini, malteščini in francoščini ali nemščini) od začetka koristilo le malteškim učencem, ki bi se tako lahko izražali v dveh mednarodnih jezikih in v svojem maternem jeziku, malteščini.

17. Komisija je poudarila, da so bile izpolnjene vse želje malteške delegacije v zvezi z jezikovnim usposabljanjem malteških učencev, čeprav je to povzročilo dodatne stroške za evropske šole in posredno za proračun Komisije.

18. Poleg tega Komisija meni, da je država članica v najboljšem položaju za opredelitev statusa svojih nacionalnih uradnih jezikov EU. Zato ni izrazil mnenja o statusu, ki ga država članica želi dati svojim nacionalnim jezikom, vendar je opozoril, da lahko upošteva le logistične, organizacijske in finančne vidike predlogov države članice. Zato Komisija ni izrazila pripomb, ko je Svet guvernerjev na sejah 31. januarja in 1. februarja 2006 odobril predlog v zvezi s statusom malteškega jezika.

19. Poleg tega je odločitev tega generalnega sekretarja Evropskih šol, da v sodelovanju z državo članico, ki predseduje Evropskim šolam, pripravi osnutek dnevnega reda za vsako zasedanje sveta guvernerjev, pri čemer upošteva morebitne predloge delegacij držav članic.

20. Komisija je sklenila, da svetu guvernerjev ne bo predlagala spremembe sedanjega statusa malteškega jezika, saj je ta ureditev popolnoma v skladu z željami malteške delegacije in velike večine malteških staršev. Malteška delegacija se mora odločiti, ali bo pripravila nov predlog v zvezi s statusom malteškega jezika.

21. Pritožniki so v svojih pripombah poudarili, da je imela odločitev, ki jo je takrat predlagala malteška delegacija pod pritiskom peščice staršev, ki so vsi imeli osnovnošolske otroke, poleg tega, da gre za načelno vprašanje, negativne posledice za izobraževanje njihove hčerke. V prvem letu šolanja na Evropski šoli je morala "preučevati" zgodovino in geografijo v francoščini, jeziku, ki ga ni razumela. Vendar se je od nje pričakovalo, da bo sledila učnim uram in uspešno opravila teste, da bi se naslednje leto preselila v višji razred. Posledično se v tem letu ni mogla naučiti nobene zgodovine in geografije. Poleg tega v uradnem šolskem časovnem razporedu ni prostora za učenje malteščine, zaradi česar so učne ure načrtovane med odmorom za kosilo. Obe vprašanji pomenita nepravičnost, ki jo je treba odpraviti na načelni podlagi in zaradi negativnega vpliva, ki ga imata na študije pritožnikove hčere.

22. Pritožniki so tudi menili, da odločitev, ki jo je predlagala malteška delegacija, velja za vse malteške študente, ne glede na njihovo starost. Prihodnji malteški dijaki, ki bi lahko bili vpisani v evropske šole na sekundarni ravni, niso bili obravnavani.

23. Pritožniki so nazadnje navedli, da ima njihova zahteva zelo preprosto rešitev: Če evropske šole ne morejo ponuditi malteščine kot maternega jezika, bi bilo treba malteške dijake na sekundarni ravni obravnavati vsaj kot SWALS, kot to velja za Slovence in druge, ki prikladno sledijo humanističnim vedam v svojem delovnem jeziku (angleščini) in imajo v svojem urniku ustrezno število ur, ki so uradno dodeljene njihovemu maternemu jeziku, kot bi moralo biti.

24. Pred obravnavo obtožbe in trditve želi varuh človekovih pravic pritožnikom najprej izraziti svoje razumevanje in sočutje zaradi težav, s katerimi se sooča njihova hči pri študiju geografije in zgodovine v jeziku, in sicer francoščini, ki se ga je začela učiti šele leta 2007. Varuh človekovih pravic upa, da bodo te težave kmalu odpravljene.

25. Varuh ugotavlja, da je trenutno stališče malteškega jezika v Evropskih šolah rezultat predloga malteške delegacije Svetu guvernerjev in sklepa, ki ga je Svet guvernerjev sprejel na zasedanju 31. januarja in 1. februarja 2006. Natančneje, na predlog malteške delegacije je bilo sklenjeno, da se za malteški jezik sprejme enaka ureditev kot za irski jezik. V praksi to pomeni, da so malteški učenci v angleškem delu Evropskih šol in imajo namesto malteščine kot materni jezik angleščino. Zato se malteščine ne more študirati kot I. ali II. jezik, ampak samo kot III. jezik ali kot dodatni jezik. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je predlog malteške delegacije svetu guvernerjev očitno podprla večina malteških staršev.

26. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti načelo nediskriminacije zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena. V obravnavani zadevi se zdi, da kadar ima država članica več kot en uradni jezik Unije, mora ta država članica svetu guvernerjev Evropskih šol predlagati, kako naj se njeni uradni jeziki obravnavajo v Evropskih šolah. Zdi se razumno domnevati, da je zadevna država članica najprimernejša za tako presojo. To pomeni, da bi diskriminacija lahko obstajala le, če bi bil predlog malteške delegacije obravnavan drugače kot podoben predlog druge države članice, ki ima tudi več kot en uradni jezik EU. Vendar nič ne kaže na to, da je bilo tako.

27. Na podlagi navedenega varuh človekovih pravic ugotavlja, da ni diskriminacije v zvezi z dejstvom, da malteški jezik ni sprejet kot materni jezik v Evropskih šolah .. Zato Evropska komisija ni storila nobene nepravilnosti. Zato mora biti tudi zahtevek pritožnikov nujno neuspešen.

28. Varuh ugotavlja, da so pritožniki v svojih pripombah predlagali alternativno rešitev, in sicer, da bi se malteški dijaki na sekundarni ravni lahko šteli za SWALS, kot v primeru Slovencev in drugih, ki prikladno sledijo humanističnim znanostim v svojem delovnem jeziku (angleščini) in imajo v svojem urniku ustrezno število ur, ki je uradno dodeljeno njihovemu maternemu jeziku, kot bi moralo biti. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da gre za novo trditev, o kateri Komisija še ni podala pripomb. Varuh človekovih pravic zato na podlagi člena 2(4) svojega statuta, ki določa, da je treba predhodno pristopiti k upravnim postopkom, te trditve ne bo preučil.

Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic v zvezi s pritožnikovo trditvijo in zahtevkom se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

Pritožniki in Komisija bodo obveščeni o tej odločitvi.

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 8. oktobra 2008