Strasbourg, 25. septembra 2007

Spoštovani gospod X,

avgusta 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z zaposlovanjem v Evropskem uradu za boj proti goljufijam (OLAF), zlasti v zvezi z izbirnim postopkom COM/3644/2002.

Pritožbo sem 25. septembra 2006 posredoval generalnemu direktorju urada OLAF. V skladu s tem sem vas še isti dan obvestil.

6. oktobra 2006 ste mi poslali dopis, v katerem ste izpostavili več vprašanj v zvezi z obsegom moje preiskave. V odgovoru z dne 19. oktobra 2006 sem pojasnila ta vprašanja.

Urad OLAF je 11. januarja 2007 poslal izvirno angleško različico svojega mnenja, 18. januarja 2007 pa prevod v nemščino. januarja 2007 sem vam ga poslal skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 15. februarja 2007.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

COMPALINT

Ozadje

Pritožnik, uradnik Evropske komisije, je poročal, da se je v začetku leta 1997 urad Komisije za boj proti goljufijam Uclaf obrnil nanj, da bi razpravljal o morebitnem zaposlovanju. Po njegovem mnenju je aprila 1997 prejel obvestilo vodje urada K., ki ga je moral razlagati kot ponudbo za zaposlitev, pogojeno s premagovanjem organizacijskih in proračunskih težav. Po navedbah pritožnika je K. izjavil, da je Uclaf „načeloma zelo zainteresiran“, saj bi bile pritožnikove posebne izkušnje „zelo zanimive“. K. je omenil morebitno prihodnjo okrepitev osebja. Vendar je pritožnik navedel, da v naslednjih mesecih, v katerih se je Uclaf skliceval na organizacijske in proračunske težave ali na zamrznitev nadaljnjega zaposlovanja, ni mogel pridobiti konkretnejših informacij. Poleg tega je navedel, da ni prejel odgovorov na več dopisov in da ob prijavi na prosta delovna mesta nikoli ni bil povabljen na razgovor.

Potem ko se je Uclaf leta 1999 preoblikoval v OLAF, je pritožnik menil, da so bila njegova legitimna pričakovanja glede zaposlitve, za katera je menil, da jih je ugotovila Komisija, prenesena na OLAF. Poročal je, da se je trikrat sestal z generalnim direktorjem urada OLAF, ki je ponovno opozoril na organizacijske in proračunske težave v zvezi z zaposlovanjem.

Pritožnik je trdil, da je bilo nato vsaj eno delovno mesto zapolnjeno, ne da bi bilo objavljeno. Meni, da je bilo to v nasprotju s členom 4 Kadrovskih predpisov. Navedel je, da se je nato ponovno prijavil na ustrezna delovna mesta v uradu OLAF, vendar neuspešno.

Izbirni postopek COM/3644/2002

oktobra 2002 je bil objavljen postopek COM/3644/2002 za objavo delovnega mesta „upravitelja A7/A5 za zasnovo, oblikovanje in spremljanje zakonodaje in politik o zaščiti finančnih interesov Skupnosti“ v enoti A1 urada OLAF. Pritožnik, ki je menil, da njegov profil popolnoma ustreza položaju, se je pravočasno prijavil. Vendar je trdil, da v 20 mesecih po objavi postopka zaposlovanja ni mogel pridobiti informacij o njegovem napredku. Navedel je, da urad OLAF ni odgovoril na 11 dopisov, ki jih je poslal, z izjemo enega elektronskega sporočila, v katerem ga je generalni direktor urada OLAF obvestil, da je bila njegova zahteva posredovana vodji oddelka za človeške vire, g. M.

Z dopisom z dne 5. avgusta 2004, ki ga je pritožnik priložil, ga je M. obvestil, da je bila njegova prijava zavrnjena in da je bil že leta 2002 izbran drug kandidat. M. je navedel, da je razlog za zamudo v njegovem odgovoru mogoče najti v pritožnikovih obtožbah o nesposobnosti in nestrokovnosti zoper M., vsebovanih v pritožnikovih dopisih generalnemu direktorju urada OLAF, v katerih je od generalnega direktorja tudi zahteval, naj umakne obravnavo njegovega spisa od M. Poleg tega ga je po mnenju M. pritožnik obtožil, da je podal napačne izjave. Čeprav je M. pojasnil položaj, pritožnik ni prenehal izražati omalovažujočih pripomb o njem. Zato je M. navedel, da bi moralo biti pritožniku razumljivo, da ne želi več imeti stikov z njim, kar je tudi sam zahteval.

Pritožnik je izjavil, da je bil "presenečen" nad tem odzivom. Dodal je, da je generalni direktor urada OLAF, ko ga je zaprosil za mnenje o pismu g. M., odgovoril, da nima ničesar za dodati.

Pritožnik je menil, da tudi če bi domnevali, da ni upravičen do zaposlitve, bi bil na podlagi dolžnosti skrbnega ravnanja delodajalca ("beamtenrechtliche Fürsorgepflicht") upravičen do ustrezne obravnave svojih vlog in s tem vsaj do povabila na razgovor. Ker je urad OLAF po navedbah pritožnika 20 mesecev ignoriral njegova dopisa, je kršil to dolžnost skrbnega ravnanja in zavezujoča postopkovna pravila. Pritožnik se je skliceval zlasti na smernice Komisije za notranjo mobilnost („mobilité inter-service“), v skladu s katerimi mora organ za imenovanja kandidata v enem tednu obvestiti o negativni odločitvi. Neukrepanja gospoda M. v skladu s temi pravili ni bilo mogoče upravičiti z "absurdno obrazložitvijo", da ga je pritožnik omalovaževal. Poleg tega je pritožnik trdil, da je bil M. upravičen do zaščite v skladu s členom 24 Kadrovskih predpisov, če se je počutil omalovažujočega, in ni bil upravičen do uporabe oblike "lastnega pravnega sredstva".

Pritožnik je menil, da je bila zaradi teh postopkovnih napak odločitev v izbirnem postopku COM/3644/2002 nezakonita. Poleg tega je menil, da so bile nekatere osebe, ki so sodelovale v izbirnem postopku, zlasti M., pristranske do njega in bi se morale vzdržati sodelovanja v tem izbirnem postopku. Zato je trdil, da bi bilo treba sklep umakniti in ga nadomestiti z novim sklepom.

Pritožba na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov

Pritožnik je 29. oktobra 2004 vložil pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov. OLAF se je v odločbi o tej pritožbi z dne 25. februarja 2005 skliceval na svojo široko diskrecijsko pravico v zvezi z zaposlovanjem in na ustrezno sodno prakso sodišč Skupnosti. V zvezi z napredovanji in po analogiji premestitvami osebja je moral organ za imenovanja opraviti primerjalno oceno z uporabo metode, ki se mu je zdela najustreznejša.

OLAF je podrobno pojasnil, za katere vidike usposabljanja in poklicnih izkušenj izbranega kandidata je menil, da prevladajo nad vidiki pritožnika.

V zvezi z domnevno kršitvijo legitimnih pričakovanj pritožnika je OLAF opozoril, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso eden od pogojev za obstoj legitimnih pričakovanj natančno, brezpogojno in skladno zagotovilo. Ker pa nikoli ni bilo brezpogojnega zagotovila (zlasti sporočilo gospoda K. ni vsebovalo natančnih ali brezpogojnih izjav), OLAF ni bil zavezan, da do pritožnika ravna na določen način.

V zvezi s poznim sporočanjem rezultatov izbirnega postopka COM/3644/2002 pritožniku je OLAF priznal, da bi se to dejansko lahko štelo za kršitev načela dobrega upravljanja. Vendar nič ne kaže na to, da bi bil prizadet sam postopek.

V zvezi z dejstvom, da pritožnik ni bil povabljen na razgovor, se mora organ za imenovanja načeloma odločiti, v kateri fazi in s katerimi kandidati bo opravil razgovor. Poleg tega v skladu z notranjimi pravili razgovori niso bili potrebni, če je bil kandidat nedavno zaslišan za podobno delovno mesto. OLAF je navedel, da v obravnavani zadevi ni bil zaslišan nobeden od kandidatov. Zato je bilo spoštovano načelo enakega obravnavanja.

Poleg tega se je pritožnik večkrat sestal z generalnim direktorjem urada OLAF, tako da njegova pravica do zaslišanja ni bila kršena. OLAF je torej menil, da v izbirnem postopku ni bilo napak.

Pritožba varuhu človekovih pravic

Pritožnik je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic navedel, da je OLAF napačno ocenil njegovo pritožbo na podlagi člena 90(2). Meni, da je preveč poudarjala svojo diskrecijsko pravico in se sklicevala na neupoštevno sodno prakso.

Pritožnik je kritiziral tudi dejstvo, da urad OLAF ni obravnaval vprašanja morebitne pristranskosti. Poleg tega je navedel, da se zdi, da OLAF ni začel nobenega disciplinskega postopka proti M. zaradi poklicne malomarnosti, ki jo je pritožnik štel za njegovo.

V zvezi s tem se je pritožnik skliceval na dopis, ki mu ga je generalni direktor urada OLAF poslal 4. oktobra 2005. V tem dopisu je generalni direktor pritožnika obvestil, da je bila odločitev o zaposlitvi sprejeta izključno na podlagi primerjave uspešnosti kandidatov in brez kakršnega koli vpliva oseb, ki bi lahko bile oškodovane proti pritožniku. Edini zanemarjeni vidik v postopku je bil, da so bili neuspešni kandidati o rezultatih obveščeni prepozno. V zvezi s tem je odredil, da bodo v prihodnje neizbrani kandidati pisno in pravočasno obveščeni o odločitvi organa za imenovanja. Generalni direktor je dodal, da je pritožnik, ker zadeve ni predložil sodišču, upal, da bo ta dopis končal korespondenco. Morebitni prihodnji zahtevki bi se šteli za neupravičene in ne bi bili obravnavani.

Pritožnik je predlagal, naj varuh človekovih pravic njegov primer obravnava z vidika strukturnega problema. Menil je, da je OLAF „lastni sodnik“ v kadrovskih zadevah. OLAF je bil imenovan "neodvisen". Vendar je pritožnik menil, da bi to lahko veljalo le v zvezi z njegovimi preiskavami. Zato je menil, da je problematično, da je OLAF v njegovem primeru deloval kot organ za imenovanja, ne da bi ga nadziral Generalni direktorat Komisije za kadrovske zadeve.

Pritožnik je menil, da je ravnanje urada OLAF resno in negativno vplivalo na njegovo kariero, saj je zaupal, da ga bo zaposlil, in se zato ni prijavil na druga primerna delovna mesta.

Če povzamemo, pritožnik je navedel naslednje trditve:

1. OLAF ni ukrepal v skladu z legitimnim pričakovanjem pritožnika, da bo zaposlen;
2. OLAF je ravnal nezakonito, ko je zapolnil nekatera delovna mesta, ne da bi jih objavil;
3. Izbirni postopek COM/3644/2002 ni bil pravilno izveden. Pritožnik je zlasti trdil, (a) da urad OLAF ni odgovoril na več njegovih dopisov in (b) da so bile nekatere osebe, ki so sodelovale v izbirnem postopku, pristranske do njega;
4. OLAF pritožnika ni pravočasno obvestil o izidu postopka; in
5. Dejstvo, da je OLAF deloval kot organ za imenovanja, je bilo sistematično problematično.

Pritožnik je trdil, da

1. sklep o izbirnem postopku COM/3644/2002 je treba razglasiti za ničen;
2. treba mu je izplačati odškodnino; in
3. OLAF ne bi smel delovati kot organ za imenovanja.

Poizvedba

Ugotovitve varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da se zdi, da se druga pritožnikova trditev nanaša na dogodke, ki so se zgodili v letu 2000 ali okoli njega, v vsakem primeru pa pred letom 2004. Glede na rok dveh let, v katerem se lahko v skladu s členom 2(4) njegovega statuta vložijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic, je ta ugotovil, da nima pravice preiskovati te trditve.

Kar zadeva pritožnikovo peto trditev in z njo povezano tretjo trditev, je varuh človekovih pravic ugotovil, da se zdi, da pritožnik tega vprašanja ni izpostavil v svojih stikih z uradom OLAF in da tudi v zvezi s tem ni stopil v stik s Komisijo. Ker pritožnik zato ni uporabil ustreznih predhodnih upravnih pristopov v skladu s členom 2(4) Statuta varuha človekovih pravic, je varuh človekovih pravic ugotovil, da tudi tega vprašanja ne more obravnavati.

Zato se je varuh človekovih pravic odločil, da začne preiskavo o pritožnikovih prvih, tretjih in četrtih trditvah ter o njegovih prvih in drugih trditvah.

Mnenje urada OLAF

OLAF je v svojem mnenju opozoril, da je pritožnik v zvezi z vidikom (b) svoje tretje trditve trdil, da so bile nekatere osebe, vključene v izbirni postopek COM/3644/2002, pristranske do njega, zlasti vodja oddelka za človeške vire. Vendar po mnenju urada OLAF vodja kadrovske službe dejansko ni sodeloval pri odločitvi, sprejeti v izbirnem postopku.

Kar zadeva druge pritožnikove trditve in trditve, je OLAF menil, da pritožnikova predložitev varuhu človekovih pravic ni vsebovala nobenih novih dejanskih elementov ali trditev, razen tistih, ki so že bili obravnavani v odločbi organa za imenovanja o pritožnikovi pritožbi v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. Urad OLAF je zato na to odločbo napotil varuha človekovih pravic.

OLAF je nazadnje navedel, da obžaluje, da pritožniku decembra 2002, ko je bil izbrani kandidat izbran za sporno delovno mesto v izbirnem postopku COM/3644/2002, ni bil poslan noben dopis. OLAF se je pritožniku opravičil za ta "nadzor". V vseh drugih pogledih je OLAF menil, da pritožnikove trditve niso utemeljene.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah menil, da predložitev urada OLAF varuhu človekovih pravic nikakor ni prispevala k razjasnitvi zadeve. Namesto tega je njegovo mnenje predstavljalo nadaljevanje „površnega in površnega upravnega dela“ urada OLAF, ki je že zaznamovalo izbirni postopek COM/3644/2002. Pritožnik je poudaril, da urad OLAF še vedno ni upošteval njegovega stališča, da ni odgovoril na veliko njegovih dopisov in da je (negativni) odgovor poslal šele po 20 mesecih, čeprav je na zamudo večkrat opozoril generalnega direktorja urada OLAF in vodjo oddelka za človeške vire. Poleg tega je pritožnik menil, da je OLAF poskušal čim bolj zmanjšati težavo s sklicevanjem zgolj na „nadzor“.

Pritožnik je dodal, da je presenetljivo, da se je OLAF opravičil za nepravilno obravnavo njegove vloge. Vendar mu taka simbolična, vendar pravno nepomembna gesta, za katero je urad OLAF poleg tega potreboval pet let, ni mogla nadomestiti neugodnosti, ki jih je utrpel v zvezi s svojo kariero, saj se je v določenem obdobju zanašal na to, da ga bo zaposlil.

Poleg tega je pritožnik menil, da ni varno domnevati, da se bo urad OLAF učil iz "namernih kršitev postopkovnih pravil", saj ni bilo ukrepov proti odgovornim, temveč je generalni direktor urada OLAF namesto tega "zakril" svoje osebje. Pritožnik je menil, da je to še posebej resno, ker je bil OLAF ustanovljen za nadzor zakonitosti ravnanja institucij EU.

ODLOČBA

1 Uvodne opombe

1.1 Pritožnik, uradnik Evropske komisije, je trdil, da je po korespondenci z vodjo takratnega urada Komisije za boj proti goljufijam Uclaf leta 1997 legitimno pričakoval, da ga bo zaposlil. Po njegovem mnenju je bilo to pričakovanje preneseno na Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) po njegovi ustanovitvi leta 1999. Pritožnik je zlasti menil, da bi moral biti zaposlen v okviru izbirnega postopka COM/3644/2002, ki naj ne bi bil izveden v skladu s postopkovnimi pravili. Po neuspešni pritožbi v skladu s členom 90(2) kadrovskih predpisov se je pritožnik obrnil na evropskega varuha človekovih pravic. Če povzamemo, je navedel naslednje trditve: (1) OLAF ni ravnal v skladu s svojimi legitimnimi pričakovanji glede zaposlitve; (2) OLAF je ravnal nezakonito, ko je zapolnil nekatera delovna mesta, ne da bi jih objavil; (3) izbirni postopek COM/3644/2002 ni bil pravilno voden, zlasti ker (a) OLAF ni odgovoril na več dopisov pritožnika in ker (b) so bile nekatere osebe, ki so sodelovale v izbirnem postopku, pristranske do njega; (4) OLAF pritožnika ni pravočasno obvestil o izidu postopka; in (5) dejstvo, da je OLAF deloval kot organ za imenovanja, je bilo sistematično problematično. Pritožnik je trdil, da (1) bi bilo treba odločbo o izbirnem postopku COM/3644/2002 razveljaviti; (2) Odškodnina se izplača; in da (3) uradu OLAF ne bi smelo biti dovoljeno, da deluje kot organ za imenovanja.

1.2 Varuh človekovih pravic je ugotovil, da ne more obravnavati druge pritožnikove trditve, saj je bil rok za pritožbo varuhu človekovih pravic, določen v členu 2(4) njegovega statuta, prekoračen. Poleg tega varuh človekovih pravic ni imel pravice preiskati pete pritožnikove trditve in z njo povezane tretje trditve, saj pred tem ni bilo ustreznih predhodnih upravnih postopkov z uradom OLAF, kot se zahteva v skladu s členom 2(4) statuta varuha človekovih pravic. Tako je varuh človekovih pravic začel preiskavo o pritožnikovih prvih, tretjih in četrtih trditvah ter o njegovih prvih in drugih trditvah.

1.3 V odločbi, ki sledi, varuh meni, da je koristno najprej razpravljati o domnevnem neukrepanju urada OLAF v skladu z legitimnimi pričakovanji pritožnika (prva trditev) in nato oceniti postopkovna vprašanja, ki jih je pritožnik postavil v zvezi z izbirnim postopkom COM/3644/2002. V zvezi s slednjim bo varuh človekovih pravic najprej preučil domnevno pristranskost oseb, vključenih v izbirni postopek (določba 3(b)); nato oceni, da urad OLAF pritožnika ni pravočasno obvestil o izidu postopka (četrta trditev); in nazadnje domnevno dejstvo, da OLAF ni odgovoril na dopise pritožnika (uvodna izjava 3(a)). Nazadnje, varuh človekovih pravic bo obravnaval pritožnikove trditve.

2 Domnevno neukrepanje v skladu z legitimnimi pričakovanji

2.1 Pritožnik je trdil, da je od leta 1997 legitimno pričakoval, da ga bosta zaposlila Uclaf in nato OLAF. V podporo temu stališču se je skliceval zlasti na sporočilo, ki ga je aprila 1997 prejel od vodje Uclaf, gospoda K., v katerem je ta navedel, da je Uclaf "načeloma zelo zainteresiran" za pritožnika, saj bi bile njegove posebne izkušnje "zelo zanimive". Pritožnikova pritožba varuhu človekovih pravic je pokazala, da meni, da bi ga bilo treba zaposliti na podlagi ene od njegovih prijav za prosta delovna mesta v naslednjih letih in najpozneje v okviru izbirnega postopka COM/3644/2002, ker ni bil zaposlen na podlagi te pobude gospoda K.

2.2 OLAF je v svoji odločitvi o pritožbi pritožnika v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov opozoril, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso eden od pogojev za obstoj legitimnih pričakovanj natančno, brezpogojno in dosledno zagotovilo. Ker pa po mnenju OLAF nikoli ni bilo brezpogojnega zagotovila, OLAF do pritožnika ni bil zavezan ukrepati na določen način. Urad OLAF je zlasti trdil, da obvestilo gospoda K. ni vsebovalo nobenih natančnih ali brezpogojnih izjav. OLAF v svojem mnenju o tej pritožbi ni podal nobenih dodatnih pripomb.

2.3 Varuh opozarja, da je varstvo legitimnih pričakovanj načelo dobrega upravljanja, določeno v členu 10(2) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev (1). Opozarja, da je pritožnik v obravnavani zadevi svojo trditev, da OLAF ni ravnal v skladu z njegovimi legitimnimi pričakovanji, združil z odškodninskim zahtevkom. V takih primerih je varuh človekovih pravic zavzel stališče, da mora pritožnik dokazati, da njegov položaj izpolnjuje pogoje, ki so jih postavila sodišča Skupnosti v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo zaradi kršitve legitimnih pričakovanj (2). V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Prvič, organi Skupnosti morajo zadevni osebi dati natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov. Drugič, ta zagotovila morajo biti taka, da pri osebi, na katero so naslovljena, vzbudijo legitimno pričakovanje. Tretjič, dana zagotovila morajo biti v skladu z veljavnimi pravili (3).

2.4 Kolikor pritožnikovo stališče, da je upravičeno pričakoval, da ga bo zaposlil OLAF, temelji na obvestilu, ki ga je prejel od K. leta 1997, varuh človekovih pravic ugotavlja, da mu kopija tega obvestila ni bila predložena. Zato mora njegova ocena temeljiti na navedbi iz tega dopisa, ki jo je pritožnik vključil v svojo pritožbo. Vendar ta navedba ne vsebuje natančne in brezpogojne ponudbe za zaposlitev. Nasprotno, kot je OLAF pravilno poudaril v svoji odločbi, se zdi, da je K. zgolj nakazal splošni interes za zaposlitev pritožnika, ne da bi se skliceval na določeno delovno mesto. Pritožnik v svojih stališčih varuhu človekovih pravic ni navedel nobenih dejstev ali argumentov, ki bi lahko podprli njegovo razlago obvestila. Zato varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni utemeljil svojega stališča, da je obvestilo gospoda K. ustvarilo legitimno pričakovanje glede njegove zaposlitve.

2.5 V delu, v katerem se pritožnikovo mnenje nanaša na njegove naknadne prošnje, ni navedel nobenih podrobnosti o tem, katere izjave ali ravnanje urada OLAF bi lahko ustvarilo legitimno pričakovanje glede zaposlitve. Očitno je, da dejstvo, da ima kandidat potrebne kvalifikacije in izkušnje za določeno delovno mesto, ne pomeni, da lahko upravičeno pričakuje zaposlitev. Zlasti v zvezi z izbirnim postopkom COM/3644/2002 se pritožnik ni skliceval na zagotovila, ki mu jih je dal OLAF, da bo zaposlen.

2.6 Na podlagi teh ugotovitev varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni utemeljil svojega stališča, da je OLAF kršil legitimna pričakovanja glede njegove zaposlitve. Varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti v zvezi s tem vidikom pritožbe.

3 Domnevne postopkovne pomanjkljivosti

3.1 Pritožnik je trdil, da izbirni postopek COM/3644/2002 s postopkovnega vidika ni bil ustrezno izveden. Trdil je, da so bile nekatere osebe, ki so sodelovale v postopku, zlasti vodja oddelka za človeške vire M., proti njemu pristranske in bi se zato morale vzdržati sodelovanja v navedenem postopku. Poleg tega je trdil, da ga OLAF ni pravočasno obvestil o izidu postopka, kot to zahtevajo pravila Komisije o notranji mobilnosti, ampak šele po 20 mesecih. Trdil je tudi, da urad OLAF ni odgovoril na več dopisov, ki mu jih je poslal. Pritožnik je trdil, da bi bilo treba sklep o postopku COM/3644/2002 razveljaviti in da bi mu bilo treba izplačati odškodnino.

3.2 OLAF je v svojem mnenju navedel, da g. M. ni sodeloval pri odločitvi, sprejeti v izbirnem postopku COM/3644/2002. OLAF je navedel, da obžaluje, da pritožniku decembra 2002, to je v času, ko je bil izbran uspešen kandidat, ni bilo poslano nobeno pismo. Opravičil se je pritožniku za ta "nadzor".

3.3 Pritožnik je v svojih pripombah menil, da urad OLAF še vedno ni upošteval njegovega stališča, da ni odgovoril na veliko njegovih dopisov in da je (negativni) odgovor poslal šele po 20 mesecih, čeprav je generalni direktor urada OLAF in g. M. večkrat opozoril na zamudo. Pritožnik je dodal, da je presenetljivo, da se je OLAF opravičil za nepravilno obravnavo njegove vloge. Vendar je menil, da mu ta simbolična gesta, za katero je urad OLAF potreboval pet let, ne more nadomestiti neugodnosti, ki jih je utrpel v zvezi s svojo kariero, saj se je v določenem obdobju zanašal na zaposlitev. Poleg tega je pritožnik menil, da ni varno domnevati, da se bo urad OLAF učil iz "namernih kršitev postopkovnih pravil", saj ni bilo ukrepov proti odgovornim, temveč je generalni direktor urada OLAF namesto tega "zakril" svoje osebje.

3.4 V zvezi z domnevno pristranskostjo oseb, vključenih v izbirni postopek COM/3644/2002, varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni komentiral trditve urada OLAF, da vodja njegovega kadrovskega oddelka ni sodeloval pri odločitvi o izbiri kandidata. Glede vseh drugih oseb, vključenih v izbor, ki bi lahko bile oškodovane zoper njega, pritožnik ni predložil nobenih informacij o tem, kdo bi te osebe lahko bile in zakaj je menil, da so bile morda pristranske do njega. Zato varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni utemeljil svojega stališča, da so bile osebe, ki so sodelovale pri izbiri kandidata, oškodovane. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem ne ugotavlja nepravilnosti.

3.5 V zvezi z domnevnim dejstvom, da OLAF pritožnika ni pravočasno obvestil o izidu postopka, varuh ugotavlja, da je OLAF priznal, da pritožnika ni obvestil decembra 2002, ko je bil izbran uspešen kandidat. Glede na številne stike, ki jih je imel pritožnik z uradom OLAF pred vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic, varuh človekovih pravic ni povsem prepričan, da je urad OLAF svojo opustitev opredelil kot „nadzor“. Vendar varuhinja človekovih pravic z zadovoljstvom ugotavlja, da se je urad OLAF opravičil, ker pritožnika ni obvestil. Poleg tega varuh človekovih pravic ugotavlja, da je generalni direktor urada OLAF v pismu pritožniku z dne 4. oktobra 2005 izjavil, da je izdal odredbo, da bodo v prihodnje neuspešni kandidati pisno in pravočasno obveščeni o odločitvi organa za imenovanja. Varuh človekovih pravic nima razloga, da bi dvomil, da je bila ta izjava uresničena v praksi. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe niso upravičene.

3.6 V zvezi s tem, da OLAF domnevno ni odgovoril na več dopisov pritožnika, varuh opozarja, da načela dobrega upravljanja zahtevajo, da organi zagotovijo, da osebe, ki se nanje obrnejo z vprašanji ali zahtevami, prejmejo odgovor v razumnem roku. To načelo se mora uporabljati ne le za člane javnosti, temveč tudi za uradnike drugih institucij ali služb. Pritožnik je svoji pritožbi priložil kopije velikega števila elektronskih sporočil, poslanih med februarjem 2003 in majem 2004 številnim uradnikom OLAF, na katera, z izjemo enega potrdila o prejemu, očitno ni prejel odgovora. OLAF o tem vprašanju ni podal pripomb niti v svoji odločitvi o pritožnikovi pritožbi na podlagi člena 90(2) niti v svojem mnenju o tej pritožbi. V svojem pismu z dne 5. avgusta 2004 je vodja kadrovske službe OLAF, g. M., pojasnil, da je odsotnost odgovora od njega posledica pritožnikovih nenehnih obtožb o nesposobnosti in nestrokovnosti proti njemu. Res je, da nekatera pritožnikova elektronska sporočila g. M. in generalnemu direktorju urada OLAF vsebujejo take kritike. Vendar varuh človekovih pravic meni, da kritični ton korespondence sam po sebi ne upravičuje, da taka korespondenca ostane brez odgovora. Poleg tega navidezni spor med M. in pritožnikom nikakor ne bi pojasnil, zakaj se zdi, da pritožnik ni prejel odgovora drugih oseb, na katere se je obrnil s svojimi zahtevami. Ker OLAF ni podal pojasnila ali opravičila, varuh človekovih pravic ugotavlja, da dejstvo, da OLAF ni odgovoril na zahteve, ki jih je pritožnik poslal med februarjem 2003 in majem 2004 v zvezi z izbirnim postopkom COM/3644/2002, pomeni nepravilnost. Spodaj bo podana kritična pripomba.

4 Trditve pritožnika

4.1 Glede na to, da varuh človekovih pravic nima nobenih dokazov, da je na izid izbirnega postopka COM/3644/2002 vplivalo ravnanje urada OLAF do pritožnika, meni, da pritožnik ni utemeljil svoje zahteve po razveljavitvi odločitve o izbirnem postopku COM/3644/2002.

4.2 V zvezi s pritožnikovim zahtevkom, naj se mu izplača odškodnina, varuh človekovih pravic meni, da glede na to, da pritožnik ni dokazal, da je upravičeno pričakoval, da ga bo zaposlil OLAF, in ker se zdi, da na izid izbirnega postopka COM/3644/2002 ni vplivala nepravilnost, ki jo je ugotovil varuh človekovih pravic, ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče uveljavljati odškodninski zahtevek.

5 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da OLAF ni ravnal nepravilno v zvezi s pritožnikovo trditvijo, da ni ravnal v skladu z njegovimi legitimnimi pričakovanji glede zaposlitve, in v zvezi z njegovo trditvijo, da so bile nekatere osebe, vključene v izbirni postopek COM/3644/2002, pristranske do njega.

V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da ni bil pravočasno obveščen o izidu izbirnega postopka, varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave tega vprašanja niso upravičene.

V zvezi s tem, da OLAF domnevno ni odgovoril na korespondenco pritožnika, je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da organi zagotovijo, da osebe, ki se nanje obrnejo z vprašanji ali zahtevami, prejmejo odgovor v razumnem roku. To načelo se mora uporabljati ne le za člane javnosti, temveč tudi za uradnike drugih institucij ali služb. Ker ni bilo pojasnila ali opravičila, pomeni dejstvo, da OLAF ni odgovoril na zahteve po informacijah, ki jih je pritožnik poslal med februarjem 2003 in majem 2004 v zvezi z izbirnim postopkom COM/3644/2002, nepravilnost.

Glede na to, da se ta vidik zadeve nanaša na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, ni primerno doseči sporazumne rešitve zadeve. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi generalni direktor urada OLAF.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Člen 10(2) navedenega zakonika določa: „Uradnik spoštuje legitimna in razumna pričakovanja javnosti glede ravnanja institucije v preteklosti.“

(2) Glej naslednje sklepe, ki so na voljo na spletišču varuha človekovih pravic: odločba o pritožbi 548/2002/GG (http://www.ombudsman.europa.eu/decision/en/020548.htm); odločba o pritožbi 1330/2004/PB (http://www.ombudsman.europa.eu/decision/en/041330.htm); in odločitev o pritožbi 272/2005/(OV)DK (http://www.ombudsman.europa.eu/decision/en/050272.htm).

(3) Glej zadevo T-203/97, Forvass proti Komisiji, RecFP, str. I-A-129 in II-705, točka 70; Zadeva T-199/01, G proti Komisiji, RecFP, str. I-A-217 in II-1085, točka 38; Zadeva T-347/03, Branco proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-2555, točka 102.