Strasbourg, 22. novembra 2007

Spoštovani gospod X,

marca 2006 ste v imenu drugih članov upravnega odbora fundacije Paul Finet vložili pritožbo pri evropskem varuhu človekovih pravic proti Evropski komisiji. Vaša pritožba se je nanašala na zahtevo direktorjev za sklic redne seje upravnega odbora Fundacije.

Pritožbo sem 11. aprila 2006 posredoval predsedniku Evropske komisije.

Komisija je 5. julija 2006 zaprosila za podaljšanje roka za predložitev mnenja do 30. septembra 2006.

Z dopisom z dne 10. julija 2006 sem se odločil ugoditi predlogu Komisije. V skladu s tem sem vas o tem obvestil z dopisom z istega dne.

Komisija je svoje mnenje poslala 9. novembra 2006. novembra 2006 sem vam ga posredoval s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 21. decembra 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so bila upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Ozadje: pritožba 1231/2004/MF

Pritožnik je član upravnega odbora fundacije Paul Finet (v nadaljnjem besedilu: fundacija) s sedežem v Luxembourgu. Navaja, da je pritožbo vložil v imenu drugih članov upravnega odbora fundacije.

Cilj fundacije je subvencionirati visokošolsko izobraževanje za sirote delavcev podjetja Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), ki so bili žrtve industrijskih nesreč ali so umrli zaradi poklicne bolezni.

V skladu s statutom fundacije je komisarka za socialne zadeve (v času dejstev, opisanih v pritožbi, ga. Diamantopoulou) predsednica fundacije in predseduje upravnemu odboru fundacije, ki ga sestavljajo uradniki Komisije.

Dne 11. aprila 2002 je pritožnica pisala komisarki Diamantopoulou in jo prosila za njeno stališče o prihodnosti Fundacije.

aprila 2004 so bili člani upravnega odbora obveščeni, da se je Komisija odločila ukiniti delovno mesto sekretarja v Fundaciji. Po mnenju pritožnika je ta ukrep fundaciji preprečil učinkovito delovanje.

Dne 27. aprila 2004 je pritožnik vložil prvo pritožbo (ref. 1231/2004/MF) pri Varuhu človekovih pravic, v kateri je trdil, da se je Komisija nepravično odločila ukiniti delovno mesto tajnika v Fundaciji.

Varuh človekovih pravic ga je 9. junija 2004 obvestil, da je njegova pritožba nedopustna na podlagi člena 2(4) njegovega statuta, saj se zdi, da pritožnik v zvezi s predmetom njegove pritožbe ni uporabil ustreznih predhodnih upravnih pristopov s Komisijo. Varuh človekovih pravic je pritožniku svetoval, naj stopi v stik z Generalnim direktoratom Komisije za zaposlovanje in socialne zadeve ter obnovi svojo pritožbo pri varuhu človekovih pravic, če od Komisije ne bo prejel zadovoljivega odgovora v razumnem roku.

Ta pritožba št. 712/2006/MF

Pritožnik je 5. marca 2006 varuhu človekovih pravic poslal še en dopis, ki je bil glede na njegovo vsebino evidentiran kot nova pritožba pod številko 712/2006/MF.

Po mnenju pritožnika so bila upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Dne 16. junija 2004 je pisal GD "Zaposlovanje in socialne zadeve" Komisije, da bi jo pozval, naj pojasni stanje v zvezi s Fundacijo in sprejme potrebne ukrepe, ki bodo omogočili nadaljnje delovanje Fundacije.

Dne 30. junija 2004 je Komisija obvestila pritožnika, da je za upravljanje sekretariata Fundacije pristojen Urad za upravljanje in poravnavo pravic posameznikov, pri čemer je bil g. Kinnock takrat pristojni komisar.

8. avgusta 2004 je pritožnik pisal g. Kinnocku in ga prosil, naj skliče redni sestanek upravnega odbora Fundacije. Istega dne je poslal enako pismo namestniku generalnega sekretarja Komisije in komisarju za zaposlovanje in socialne zadeve, takrat gospodu Dimasu.

novembra 2004 je pritožnik pisal komisarju za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti, g. Spidli, da bi ga prosil, naj skliče redni sestanek upravnega odbora Fundacije.

decembra 2004 je sedanji komisar za zaposlovanje in socialne zadeve odgovoril, da so pristojne službe začele razmišljati o vprašanjih, ki jih je izpostavil pritožnik v zvezi z upravnim delovanjem in financiranjem Fundacije. Komisar je pritožnika nadalje obvestil, da bo našel rešitev za prihodnost Fundacije.

1. septembra 2005 je bil organiziran razgovor med pritožnikom in enim od članov kabineta komisarja g. Spidle.

Kabinet komisarja Spidle je 27. januarja 2006 pritožnika obvestil, da je bila ob srečanju med komisarjem Spidlo in komisarjem Kallasom izpostavljena potreba po določitvi prehodnih ukrepov za Fundacijo. Po mnenju pritožnika Komisija to vprašanje obravnava že dve leti.

Glede na priloge, ki jih je pritožnik predložil s svojo pritožbo, je varuhinja človekovih pravic razumela, da je pritožnik predložil naslednjo trditev in trditev:

Pritožnik je trdil, da je Komisija zavrnila nadaljnje ukrepanje na zahtevo direktorjev Fundacije po sklicu redne seje njenega upravnega odbora. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev nadaljnjega delovanja Fundacije.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Mnenje Evropske komisije o pritožbi je bilo, če povzamemo, naslednje:

Zgodovinsko ozadje

Fundacijo Paul Finet je leta 1965 ustanovila Visoka oblast Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Statut Fundacije je bil sestavljen 30. junija 1965 in spremenjen 25. maja 1967, 16. marca 1972, 6. februarja 1975 oziroma 17. marca 1988.

Fundacija je priznana kot "institucija javne službe" in jo ureja luksemburški zakon z dne 21. aprila 1928 o združenjih in neprofitnih fundacijah, zlasti naslov II zakona o fundacijah.

Fundacija ima v skladu s svojim statutom upravni odbor, ki ga sestavlja dvaindvajset članov, od katerih mora biti vsaj enajst uradnikov ali nekdanjih uradnikov Evropske komisije. Predsedstvo se samodejno dodeli komisarju, pristojnemu za socialne zadeve. Vloga upravnega odbora je vodenje poslovanja Fundacije in izvajanje vseh upravnih aktov. Da bi se olajšala njegova vloga, upravnemu odboru pomaga izvršni odbor, na katerega je bilo preneseno vsakodnevno vodenje uprave (v nadaljnjem besedilu: upravno osebje) Fundacije. Izvršni odbor sestavlja trinajst članov, ki jih izvoli upravni odbor.

Prihodke Fundacije sestavljajo prostovoljna darila in subvencije, zlasti s strani Komisije, ter prihodki iz lastnih sredstev Fundacije. Do leta 2003 je Komisija Fundaciji iz proračunske vrstice "Pomoč žrtvam nesreč v premogovništvu in jeklarstvu ter pomoč sirotam" dodeljevala pomoč v višini 220 000 EUR letno. Dodatni znesek v višini približno 10 000 EUR je bil dodeljen iz proračunske vrstice „Druge komisije, ki delujejo v okviru ESPJ“. Ta pomoč je bila namenjena kritju stroškov, povezanih z rednimi sejami.

Do konca leta 2003 je administrativno upravljanje Fundacije zagotavljalo več služb Komisije. Glede na to, da fundacija ni imela svojega osebja ali prostorov, sta bila fundaciji dana na voljo do dva uslužbenca Komisije.

Zaradi prenehanja veljavnosti Pogodbe ESPJ julija 2002 in začetka veljavnosti nove finančne uredbe je Komisija ponovno preučila ustreznost svojega sodelovanja v Fundaciji. Treba je poudariti, da so ti premisleki potekali v širšem kontekstu, kar je pripeljalo do sklepa Komisije (1) o njenem sodelovanju na splošno v subjektih zasebnega prava.

Komisija se je po posvetovanju z ustreznimi službami odločila, da fundaciji ne bo več dajala na voljo nekaterih uslužbencev in da bo pregledala dodelitev proračunske vrstice fundaciji.

Komisija je nadalje navedla, da so njene službe zaradi neobstoja pravne podlage za pomoč Fundaciji, ki je posledica prenehanja veljavnosti Pogodbe ESPJ julija 2002, sklenile, da pri pripravi proračuna za leto 2004 ni treba predvideti obnovitve zgoraj navedene proračunske vrstice. Te odločitve so bile Fundaciji pravočasno sporočene v okviru rednih sej. Te odločbe so bile zlasti posledica, po eni strani, zmanjšanja količine pomoči, dodeljene vsako leto, in, po drugi strani, povečanja lastnih sredstev Fundacije, ki je leta 2003 znašalo 972.668,15 EUR. Izračunano je bilo, da bi ta sredstva omogočila kritje šestih let dejavnosti brez uporabe novih subvencij Skupnosti.

V zvezi z vsebino pritožnikove trditve in trditve

V zvezi s trditvijo pritožnika, da je Komisija zavrnila nadaljnje ukrepanje na zahtevo direktorjev Fundacije za sklic redne seje sveta direktorjev, je Komisija navedla, da je v poslovniku sveta direktorjev Fundacije določeno, da odbor direktorjev „skliče njegov predsednik ali, če ta ni na voljo, upravitelj, ki mora predsedovati seji v skladu s členom 3 spodaj“.

Kljub temu člen 1 poslovnika (2) nadalje določa, da se lahko svet direktorjev skliče tudi, če to zahteva vsaj sedem upraviteljev.

Komisija je navedla, da odstop treh članov upravnega odbora, ki so bili marca 2004 vsi uradniki Komisije, upraviteljem ni preprečil, da na lastno pobudo skličejo sestanek upravnega odbora.

V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev nadaljnjega delovanja fundacije, je Komisija navedla, da ji v skladu s statutom fundacije tega ni treba storiti.

V zvezi z napotitvijo osebja, dejstvom, da je bilo več članov osebja Komisije v preteklosti danih na voljo fundaciji, da bi se zagotovilo vsakodnevno upravljanje fundacije („upravna pomoč“), je Komisija poudarila, da ta praksa izhaja le iz njene dobre volje.

Komisija je v zaključku poudarila, da se zaveda, da statut te fundacije, ki je ostal nespremenjen od leta 1988, ni več ustrezen. Komisija je Fundacijo že obvestila, da namerava najti končno in celovito rešitev. Tega še niso opredelili še vedno delujoči člani upravnega odbora. V zvezi s tem je Komisija začela izvajati potrebne ukrepe za izboljšanje tega stanja v zadovoljstvo vseh zadevnih strank.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojem odgovoru vztrajal pri svoji pritožbi in na kratko podal naslednje pripombe:

Odločba Komisije z dne 4. avgusta 2004 ni bila posredovana članom upravnega odbora Fundacije.

V zvezi z vprašanjem pravne podlage za sodelovanje Komisije pri upravljanju Fundacije je pritožnik navedel, da odločba Komisije z dne 4. avgusta 2004 dopušča možnost, da Komisija prekine svoje sodelovanje v Fundaciji. To naj ne bi pomenilo, da je bila Komisija k temu zavezana.

ODLOČBA

1 Domnevna zavrnitev Komisije, da sprejme nadaljnje ukrepe na zahtevo direktorjev fundacije Paul Finet za sklic redne seje njenega upravnega odbora

1.1 Pritožnik je član upravnega odbora fundacije Paul Finet (v nadaljnjem besedilu: fundacija). Cilj fundacije je subvencionirati visokošolsko izobraževanje za sirote delavcev podjetja Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), ki so bili žrtve industrijskih nesreč ali so umrli zaradi poklicne bolezni. V skladu s statutom Fundacije je komisar za socialne zadeve predsednik Fundacije in mora predsedovati njenemu upravnemu odboru. aprila 2004 so bili člani upravnega odbora obveščeni, da se je Komisija odločila, da v fundacijo ne bo več napotila tajnika. Po mnenju pritožnika je to fundaciji preprečilo učinkovito delovanje. Pritožnik je od Komisije zahteval, naj sprejme potrebne ukrepe, ki bi fundaciji omogočili nadaljnje delovanje, in sicer sklic redne seje upravnega odbora. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je Komisija zavrnila nadaljnje ukrepanje na zahtevo direktorjev Fundacije za sklic redne seje njenega upravnega odbora.

1.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da ji ni treba sklicati sestanka upravnega odbora. Vsekakor naj drugim članom upravnega odbora nič ne bi preprečevalo, da skličejo sejo upravnega odbora, če izpolnjujejo zahteve za potrebno sklepčnost.

1.3 Varuhinja človekovih pravic želi uvodoma poudariti, da sta statut fundacije in interni poslovnik upravnega odbora fundacije določbi zasebnega in ne javnega prava. Kljub temu varuh človekovih pravic meni, da bi morala Komisija kljub temu delovati v skladu z načeli dobrega upravljanja na vseh področjih svojega delovanja, vključno z vlogo, ki jo ima v fundaciji.

1.4 Varuh ugotavlja, da člen 1 poslovnika upravnega odbora Fundacije določa:

„Svet direktorjev skliče njegov predsednik ali, če ta ni na voljo, upravitelj, ki mora voditi sejo (…).

Sestaja se tudi na zahtevo vsaj sedmih upraviteljev.

Upravni odbor se sestane vsaj enkrat letno (…)“(3)

1.5 Iz tega izhaja, da se mora upravni odbor zaradi spoštovanja poslovnika upravnega odbora fundacije sestati vsaj enkrat letno. Sejo bi moral sklicati predsednik sveta guvernerjev, tj. komisar za socialne zadeve, kadar meni, da je to primerno. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da ni stroge obveznosti, da predsednik skliče upravni odbor v določenem trenutku, saj lahko sestanek skliče tudi določeno število drugih članov upravnega odbora.

1.6 Varuh ugotavlja, da v poslovniku sicer ni stroge obveznosti za Komisijo, da v določenem trenutku skliče svet direktorjev, vendar je treba še preučiti, ali bi načela dobrega upravljanja zahtevala, da Komisija izvaja svojo pravico do sklica sveta direktorjev, kot je zahteval pritožnik.

1.7 Varuh ugotavlja, da je Komisija v svojem mnenju navedla, da je ponovno preučila primernost svojega sodelovanja v fundaciji v širšem okviru pregleda svojega sodelovanja v subjektih zasebnega prava. Varuh prav tako ugotavlja, da je Komisija ugotovila, da njen finančni prispevek fundaciji ni več upravičen glede na prenehanje veljavnosti Pogodbe ESPJ julija 2002, zmanjšano vlogo fundacije in dejstvo, da ima fundacija sama precejšnja sredstva. Glede na ta razvoj dogodkov, za katerega se zdi, da postavlja pod vprašaj nadaljnjo uporabo javnih sredstev za upravljanje in financiranje Fundacije, se zdi, da je v skladu z načeli dobrega upravljanja, da Komisija uporabi svojo pravico do sklica upravnega odbora, da bi se ukvarjala s prihodnostjo Fundacije in zlasti s prihodnjim sodelovanjem Komisije v Fundaciji.

1.8 Vendar varuh ugotavlja, da je Komisija fundacijo že obvestila, da namerava najti končno in celovito rešitev. Tega še niso opredelili še vedno delujoči člani upravnega odbora. V zvezi s tem je Komisija začela izvajati potrebne ukrepe za izboljšanje tega stanja. Varuh človekovih pravic domneva, da bodo ti koraki nujno vključevali sklic upravnega odbora, ko bo sprejeta splošna rešitev za sodelovanje Komisije.

1.9 Glede na ta razvoj dogodkov varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da nadaljnje preiskave v zvezi s pritožnikovo trditvijo niso potrebne.

2 Trditev pritožnika

2.1 Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev nadaljnjega delovanja Fundacije.

2.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da ni dolžna zagotavljati pravilnega delovanja Fundacije.

2.3 Varuh ugotavlja, da iz člena 4 statuta Fundacije izhaja, da je "upravljanje Fundacije dodeljeno upravnemu odboru, ki ga sestavlja dvaindvajset članov, od katerih jih mora biti vsaj enajst uradnikov ali nekdanjih uradnikov Evropske komisije. Predsedstvo se samodejno dodeli članu Komisije, ki je v kolegiju pristojen zlasti za socialne zadeve"(4).

Varuh človekovih pravic nadalje ugotavlja, da člen 5 navedenega statuta določa, da „ima upravni odbor najširša pooblastila za upravljanje poslovanja Fundacije in za izvajanje vseh upravnih aktov v zvezi z njenim predmetom“.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da iz navedenega izhaja, da ima Komisija očitno pomembno vlogo v fundaciji, saj predseduje fundaciji, polovica članov upravnega odbora fundacije pa mora biti uradnikov ali nekdanjih uradnikov Komisije. Vendar varuh človekovih pravic v statutu fundacije ali njenem poslovniku ni našel nobene določbe, ki bi Komisijo kot institucijo zavezovala k zagotavljanju nadaljnjega delovanja fundacije.

Varuh človekovih pravic zlasti ugotavlja, da nobena določba statuta fundacije ali njenega poslovnika Komisije ne zavezuje, da fundaciji da na voljo člana svojega osebja, v tem primeru tajnika.

2.4 Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnikove trditve ni mogoče sprejeti.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav, ki jih je varuh človekovih pravic opravil v zvezi s to pritožbo, nadaljnje preiskave v zvezi s pritožnikovo trditvijo niso potrebne in pritožnikove trditve ni mogoče sprejeti. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropske komisije C(2004) z dne 4. avgusta 2004 o novih usmeritvah njenega sodelovanja v subjektih zasebnega prava.

(2) V francoščini, v izvirnem besedilu: „Règlement d’ordre intérieur du Conseil d’Administration de la Fondation Paul Finet arrêté par le Conseil d’Administration du 14 novembre 1966, modifié le 30 juin 1972, le 4 janvier 1975 et le 19 janvier 1989“.

(3) Prevod iz izvirne francoske različice.

(4) Prevod iz izvirne francoske različice.