Strasbourg, 31. maja 2007

Spoštovani gospod X,

januarja 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo, ker je Evropska komisija zavrnila vaš predlog projekta za štipendijo Marie Curie za odličnost (EXT) v okviru šestega okvirnega programa v okviru ukrepov na področju človeških virov in mobilnosti. Dne 17. januarja 2006 ste predložili kopije dodatnih dokumentov v zvezi z vašo pritožbo.

Dne 31. januarja 2006 sem vašo pritožbo posredoval Komisiji in jo prosil za mnenje. Komisija je svoje mnenje poslala 21. aprila 2006.

Mnenje Komisije sem vam posredoval s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 9. junija 2006.

Z dopisom z dne 10. januarja 2007 sem vas obvestil, da se je spremenil pravni uradnik, odgovoren za obravnavo vaše pritožbe.

Kot ste zahtevali, je bila vaša pritožba obravnavana zaupno.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Maja 2004 je pritožnik Evropski komisiji predložil predlog projekta, ki mu je bila dodeljena številka [], za dodelitev štipendije Marie Curie za odličnost v okviru šestega okvirnega programa ("stari predlog"). Stari predlog je prejel skupno 91,5 od 100 predlogov in bil ocenjen na peto mesto od več kot 80 predlogov. Žal ni bil financiran, ker naj bi bili financirani le prvi štirje predlogi.

Na podlagi pozitivne ocene predloga se je pritožnik odločil, da ga februarja 2005 ponovno predloži. Ob novi predložitvi je bila predlogu dodeljena nova številka [] (v nadaljnjem besedilu: novi predlog). Novi predlog je v bistvu ostal enak staremu predlogu, vendar je pritožnik vsebino nekoliko spremenil, kar bi po njegovem mnenju lahko izboljšalo kakovost predloga.

Zato je bil pritožnik presenečen, ko je izvedel, da je bilo novemu predlogu dodeljenih le 80,5 točke od 100. Staremu predlogu je bilo dodeljenih 5 točk od 5 v zvezi z merilom „Upoštevnost za cilje ukrepa“in 4,5 točk od 5 v zvezi z merilom „Dodana vrednost Skupnosti“(1), vendar so bile novemu predlogu dodeljene le 4 točke od 5 za ustrezno merilo „Dodana vrednost Skupnosti in ustreznost za cilje“(2). Staremu predlogu je bilo dodeljenih 4,5 točke od 5 za „upravljanje in izvedljivost“, novemu predlogu pa le 3,5 točke od 5 za isto merilo. Poleg tega se pritožnik ni strinjal z izjavo iz oddelka „Splošne pripombe“zbirnega poročila o oceni za novi predlog, v skladu s katero

„Čeprav se zdi gotovo, da bo skupina opravila dobro delo, to velja tudi za številne druge teoretične skupine v Evropi, ki zdaj delujejo na tem splošnem področju, in ni jasno, zakaj je potrebna nova skupina, razen če ne določa, kako bi bila posebna. To je glavni razlog, zakaj je končna ocena tega predloga nižja kot pri prejšnji predložitvi.“

Z elektronsko pošto z dne 21. junija 2005, naslovljeno na Komisijo, je pritožnik zahteval ponovno oceno njegovega novega predloga s strani ocenjevalcev, ki niso sodelovali pri njegovi prejšnji oceni. Pritožnik je v elektronskem sporočilu opozoril na razliko med ocenami, dodeljenimi njegovim predlogom, in poudaril, da je pred drugo predložitvijo zelo trdo delal in vsekakor izboljšal predlog. V zvezi z zgornjo izjavo v oddelku „Splošne pripombe“zbirnega poročila o oceni za novi predlog je pritožnik navedel, da je bila obrazložitev razlogov, zakaj je bila potrebna nova raziskovalna skupina, v navedenem predlogu jasno navedena, vendar ocenjevalci tega niso videli. Poleg tega bi morala biti ta trditev, če bi bila pravilna, navedena že v zbirnem poročilu o oceni starega predloga.

Komisija je v svojem odgovoru, poslanem po elektronski pošti 20. julija 2005, pritožnika obvestila, da sta njegov novi predlog ponovno ocenila dva dodatna neodvisna strokovnjaka, katerih strokovno znanje je bilo na področju statistične mehanike in računske fizike. Komisija je tudi ugotovila, da je rezultate njihove ponovne ocene potrdil predsednik odbora, ki je bil tudi teoretični fizik. Zato je Komisija ugotovila, da je rezultate ocene novega predloga podprlo sedem mednarodno priznanih strokovnjakov na istem ali tesno povezanih področjih. V zvezi z ugotovitvami dodatnih strokovnjakov, ki so ponovno ocenili novo oceno, je Komisija navedla, da niso našli nobenega temeljnega razloga za spremembo prvotne ocene iz naslednjih razlogov:

1. V zvezi z merilom „Znanstvena kakovost projekta“so se dodatni strokovnjaki strinjali, da je pritožnik predlagal dober projekt, za katerega je bil znanstveno sposoben. Vendar so ista vprašanja takrat preiskovale številne ekipe po Evropi in ni bilo jasno, kako bi bila ekipa, ki jo je predlagal pritožnik, uspešna. Vsi konkurenčni predlogi, ki so prejeli višje ocene za to merilo, so bili precej bolj jasni glede novih zamisli in metod.
2. V zvezi z merilom „Kakovost vodje skupine“ni bilo razhajanj glede na zadnjo oceno, dodatni strokovnjaki pa so se strinjali, da je pritožnik visoko usposobljen raziskovalec.
3. Kar zadeva merilo „upravljanje in izvedljivost“, je bila razmeroma nizka ocena 3,5 točke upravičena, ker se predlagano timsko delo ni zdelo dobro. Predlagana je bila razmeroma velika in heterogena ekipa, interakcije med njenimi člani pa niso bile jasne.
4. Kar zadeva merilo „dodana vrednost Skupnosti in pomen za cilje“, je bil predlog dejansko zelo dober, saj je upravičeval oceno 4,0 točke, vendar v primerjavi z drugimi predlogi ni bil izjemen. Čeprav so imeli pozitivni učinki na kariero vodje ekipe, to je pritožnika, ni bilo ciljev, ki bi bili izpolnjeni na edinstven in izjemen način, da bi upravičili višjo oceno.

Nazadnje je Komisija obravnavala vprašanje višje ocene, dodeljene pritožnikovemu staremu predlogu leta 2004. Navedla je, da sta dva neodvisna strokovnjaka, ki sta sodelovala pri ocenjevanju starega predloga P in novega predloga ter katerih osebne ocene se medtem niso bistveno spremenile, poudarila, da kljub temu, da je bila končna ocena starega predloga višja, zadevna komisija še vedno meni, da so si drugi predlogi leta 2005 zaslužili še višje ocene kot pritožnikov novi predlog.

Ker je pritožnik menil, da je odgovor Komisije nezadosten, je 4. januarja 2006 vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Trdil je, da je Komisija:

1. je neupravičeno zavrnil njegov predlog za financiranje v okviru štipendije Marie Curie za odličnost zaradi napačne ocene predloga, ki ga je predložil drugič, in
2. mu ni zagotovila jasne razlage, zakaj so bili nekateri vidiki njegovega predloga uvrščeni v nižji razred od tistega, ki mu je bil dodeljen ob prvi predložitvi predloga.

Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija financirati njegov novi predlog.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Varuhinja človekovih pravic je pritožbo posredovala Komisiji in jo prosila za mnenje. Če povzamemo, je bilo mnenje Komisije naslednje:

Komisija je najprej opozorila na cilj nepovratnih sredstev Marie Curie za odličnost, kot je opredeljen v oddelku 2.3.3.1 delovnega programa za ukrepe Marie Curie, ki je zagotoviti podporo za oblikovanje in razvoj evropskih raziskovalnih skupin, za katere se šteje, da imajo potencial za doseganje visoke ravni odličnosti, zlasti za vrhunske ali interdisciplinarne raziskovalne dejavnosti. Komisija se je nadalje sklicevala na Uredbo (ES) št. 2321/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o pravilih za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri izvajanju šestega okvirnega programa Evropske skupnosti (2002-2006)(3) in za razširjanje rezultatov raziskav za njegovo izvajanje ter pojasnila, da so projekti, ki naj bi se financirali, izbrani na podlagi predlogov, predloženih v odgovor na razpise za zbiranje predlogov. Predloge ocenjujejo službe Komisije s pomočjo neodvisnih strokovnjakov v skladu s smernicami za ocenjevanje predlogov in izbirne postopke (v nadaljnjem besedilu: smernice)(4).

V zvezi s starim predlogom iz maja 2004 je Komisija ugotovila, da ga je pritožnik predložil kot odgovor na drugi rok razpisa za dodelitev štipendij Marie Curie za odličnost, objavljenega v Uradnem listu C 315 z dne 17. decembra 2002. Ta predlog so ocenili trije neodvisni strokovnjaki, skupno pa je prejel 91,5 točke od 100. Ker so drugi predlogi prejeli višje ocene, stari predlog ni bil izbran za financiranje.

V zvezi z novim predlogom pritožnika iz februarja 2005 je Komisija ugotovila, da ga je pritožnik predložil kot odgovor na naslednji razpis za isti ukrep, objavljen v Uradnem listu C 255 z dne 15. oktobra 2004. Predlog so ocenili štirje neodvisni strokovnjaki, končni rezultat pa je znašal 80,5 točke od 100.

Komisija je nato navedla, da je po zahtevi pritožnika z dne 21. junija 2005 za ponovno oceno njegovega novega predloga pridobila dodatne ocene od dveh dodatnih strokovnjakov, ki sta bila člana iste ocenjevalne komisije, vendar nista ocenila njegovega predloga. Ti strokovnjaki so v bistvu potrdili rezultat ocene, pritožnik pa je bil o tem ustrezno obveščen po elektronski pošti z dne 20. julija 2005.

Komisija je v zvezi s pritožnikovimi trditvami in njegovo trditvijo poudarila, da je bil vsak korak pri oceni novega predloga izveden v skladu s smernicami.

Komisija je pojasnila, da je postopek ocenjevanja zajemal predvsem izbor strokovnjakov za predlog. To je opravil usposobljen projektni referent v posvetovanju s predsednikom ocenjevalne komisije in podpredsednikom ocenjevalne komisije, ki sta bila neodvisna strokovnjaka. Izbirnemu postopku je sledila potrditev strokovnjakov, da so usposobljeni za pošteno in ustrezno ocenjevanje predloga.

Komisija je v zvezi s samo oceno navedla, da je predlog najprej neodvisno ocenil vsak od štirih strokovnjakov, ki so mu bili dodeljeni, nato pa se je sestala s soglasjem, da bi pripravila zbirno poročilo o oceni.

Rezultati ocenjevanja vseh posameznih predlogov, predloženih v odgovor na razpis, so bili dokončno oblikovani in potrjeni na plenarnem zasedanju ocenjevalne komisije.

Komisija je tudi poudarila, da so postopek ocenjevanja opazovali neodvisni opazovalci, ki so v svojem končnem poročilu z dne 19. decembra 2005 dokumentirali svoje zadovoljstvo z načinom, kako so službe Komisije to obravnavale, pa tudi z drugimi ocenami predlogov za dejavnosti Marie Curie. V končnem poročilu neodvisnih opazovalcev je navedeno:

„Sklene se, da so bila vrednotenja izvedena pravično, pregledno in nepristransko. Predsedniki/podpredsedniki in strokovnjaki so svoje naloge opravljali učinkovito. Razvrščeni seznami predlogov, ki so bili Komisiji priporočeni za financiranje, so bili pripravljeni v skladu s pravili in predpisi, ki jih je določila Komisija, ter v skladu s smernicami za ocenjevanje in izbiro predlogov.“

Komisija je predložila kopijo povzetka poročila neodvisnih opazovalcev in kopijo pisma z dne 23. avgusta 2005, ki so ga predsednik in podpredsedniki ocenjevalne komisije poslali direktorju za človeške vire in mobilnost v Generalnem direktoratu Komisije za raziskave, v katerem so izrazili zadovoljstvo s postopkom ocenjevanja.

Komisija je opozorila tudi na dejstvo, da sta dva od štirih neodvisnih strokovnjakov, povabljenih k oceni novega predloga, ocenila tudi pritožnikov stari predlog, s čimer je bila zagotovljena skladnost. V skladu s tem je bil končni rezultat ocene novega predloga pridobljen po tem, ko so strokovnjaki obravnavali oceno starega predloga iz prejšnjega leta in svoje pripombe zapisali v zbirno poročilo o oceni novega predloga, pri čemer so upoštevali potrebo po utemeljitvi morebitnih sprememb zbirnega poročila o oceni starega predloga. Po mnenju Komisije je to standardni postopek v ugotovljenih primerih ponovne predložitve, njegov namen pa je zagotoviti, da je utemeljitev vseh sprememb ocene dobro dokumentirana.

Ne glede na zgoraj navedeno je pritožnik 21. junija 2005 zahteval ponovno oceno svojega novega predloga. Čeprav dodatna ocena ni obvezna, so se službe Komisije strinjale, da bodo pridobile strokovno mnenje dveh dodatnih strokovnjakov, ki sta bila člana ocenjevalne komisije in sta bila tudi usposobljena za oceno predloga. Ti strokovnjaki so nato svojo oceno predložili predsedniku ocenjevalne komisije v potrditev. Službe Komisije so ugotovile, da je bil predsednik ocenjevalne komisije sam teoretični fizik in dobro usposobljen za ocenjevanje ne le uporabljenega postopka, temveč tudi vsebinskih vprašanj. Zaradi tega dodatnega postopka ni bilo ugotovljenih razlogov za spremembo rezultatov ocenjevanja.

Komisija je navedla naslednje glavne razloge za nižjo oceno, ki je bila dodeljena novemu predlogu pritožnika v primerjavi s starim predlogom:

1. zmanjšana novost predlaganega dela, saj se določeno področje hitro razvija, pa tudi dejstvo, da ni navedeno, kako bi bila predlagana skupina uspešna; in
2. slabost ureditev upravljanja: po mnenju Komisije ga je preoblikovanje tega dela predloga dejansko spremenilo na slabše.

Komisija je ugotovila, da se je ponovna ocena osredotočila zlasti na te točke, da bi se zagotovila čim večja gotovost glede teh točk. Komisija je tudi opozorila, da so bila navedena pojasnila že vključena v zbirno poročilo o oceni novega predloga in da je bilo v oddelku „Splošne pripombe“navedenega zbirnega poročila o oceni izrecno obravnavano vprašanje nižje ocene v primerjavi s starim predlogom. Poleg tega je bilo isto vprašanje obravnavano v elektronskem sporočilu Komisije pritožniku z dne 20. julija 2005, v katerem je bilo poudarjeno, da čeprav je bila končna ocena, dodeljena staremu predlogu leta 2004, višja, je ustrezna komisija ugotovila, da so si drugi predlogi leta 2005 zaslužili več točk kot novi predlog pritožnika.

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da (i) je oceno pritožnikovega novega predloga pošteno in ustrezno opravilo skupno sedem neodvisnih strokovnjakov; in (ii) pritožnik je bil v celoti in jasno obveščen o izidu postopka ocenjevanja. Zato je Komisija zavzela stališče, da ni razloga za strinjanje s pritožnikovo zahtevo po prilagoditvi končne ocene, dodeljene njegovemu novemu predlogu.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah opozoril na razliko med ocenami svojih predlogov in se ni strinjal s pojasnili Komisije o razlogih za nižjo oceno, dodeljeno njegovemu novemu predlogu.

Pritožnik je zlasti menil, da so ocene njegovih predlogov med seboj popolnoma neskladne, in izpodbijal argumente Komisije v zvezi z (i) manjšo novostjo predlaganega dela v primerjavi s predložitvijo iz prejšnjega leta in (ii) slabostjo ureditev upravljanja.

V zvezi s trditvijo Komisije glede manjše novosti predlaganega dela v primerjavi s predložitvijo prejšnjega leta je pritožnik poudaril, da je obdobje med obema vlogama, v katerem naj bi njegov predlog izgubil svojo novost, trajalo več ali manj kot šest mesecev, kar je prekratko, da bi upravičilo kakršno koli spremembo ocene. V zvezi s tem se je spraševal, zakaj Komisija, če je ta izjava pravilna, ni omenila nobenih posebnih znanstvenih študij, ki bi rešile težave, ki jih je izpostavil v svojem starem predlogu. Pritožnik je dodal, da niti na dan njegovih pripomb, to je dve leti po prvi predložitvi njegovega predloga maja 2004, na ta vprašanja ni bilo odgovorjeno. Poleg tega so fiziki zadevne probleme raziskovali že od dvajsetih let prejšnjega stoletja in mnogi od njih še vedno ostajajo nerešeni.

V zvezi s trditvijo Komisije glede pomanjkljivosti ureditev upravljanja se je pritožnik spraševal, kako je mogoče, da je preoblikovanje spremenilo ureditve upravljanja, in menil, da ta trditev ni bila niti upravičena niti pojasnjena. Po mnenju pritožnika sta bila oddelka v obeh predlogih v bistvu enaka, v drugi predložitvi pa je le izboljšal predstavitev z vključitvijo dveh tabel, ki povzemata to, kar je bilo zapisano v besedilu. Zato je pritožnik pozval varuha človekovih pravic, naj preuči razdelek "Upravljanje in izvedljivost"svojih starih in novih predlogov ter jih primerja sam.

Pritožnik je poleg tega menil, da je edina razlika med obema predloženima dokumentoma dejstvo, da se je medtem v inštitutu gostitelju začela vzpostavljati poskusna skupina. Tako je v Novem Predlogu omenil tudi, da bo z eksperimentalnim sodelovala njegova lastna teoretična ekipa. Po mnenju pritožnika bi bilo to pozitivno za obe skupini, vendar tudi če ocenjevalci ne bi tako mislili, to ne bi smelo oslabiti njegovega novega predloga, zlasti njegovega „upravljanja in izvedljivosti“.

Nazadnje, kar zadeva razliko med ocenami njegovih predlogov, je pritožnik trdil, da bi morala ocena novega predloga temeljiti na oceni starega predloga P in biti v celoti skladna z njo. Poleg tega je pritožnik menil, da so ocenjevalci pri ocenjevanju njegovega novega predloga iskali le izgovore, da bi ga zavrnili.

Na podlagi navedenega je pritožnik vztrajal pri svoji trditvi, da bi morala Komisija financirati njegov novi predlog.

ODLOČBA

1 Domnevna nepravična zavrnitev predloga in z njim povezanega zahtevka

1.1 Pritožnik je maja 2004 Evropski komisiji predložil predlog projekta, ki mu je bila dodeljena številka [], za dodelitev štipendije Marie Curie za odličnost v okviru šestega okvirnega programa ("stari predlog"). Stari predlog je dosegel skupno oceno 91,5 od 100 in je bil ocenjen kot peti od več kot 80 predlogov, vendar ni bil financiran, ker naj bi bili financirani le prvi štirje predlogi.

Februarja 2005 je pritožnik ponovno predložil predlog, ki mu je bila dodeljena nova številka [] (v nadaljnjem besedilu: novi predlog). Komisija ji je dodelila 80,5 točke od 100.

Pritožnik je v pritožbi evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da ga je Komisija ob drugi predložitvi njegovega predloga neupravičeno zavrnila zaradi napačne ocene, in trdil, da bi ga morala Komisija financirati.

Pritožnik je v podporo svoji trditvi trdil, da je novi predlog v bistvu ostal enak staremu predlogu, vendar je vseboval nekatere izboljšave.

1.2 Komisija je navedla, da je novi predlog pritožnika preučilo in nato ponovno preučilo sedem neodvisnih strokovnjakov, ter se sklicevala na Uredbo (ES) št. 2321/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o pravilih za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri izvajanju Šestega okvirnega programa Evropske skupnosti (2002-2006)(5) (v nadaljevanju: Uredba 2321/2002). Komisija se je sklicevala tudi na Smernice za ocenjevanje predlogov in izbirne postopke (v nadaljnjem besedilu: smernice)(6).

Komisija je nato navedla, da je bil vsak korak v oceni pritožnikovega novega predloga izveden v skladu s smernicami. Po mnenju Komisije je ocena tega predloga zajemala, prvič, izbor strokovnjakov s strani usposobljenega projektnega uradnika, ki se je posvetoval s predsednikom ocenjevalne komisije, in podpredsednika, ki sta bila neodvisna strokovnjaka. Izbirnemu postopku je sledila potrditev strokovnjakov, da so usposobljeni za pošteno in ustrezno ocenjevanje predloga. V naslednjem koraku je predlog neodvisno ocenil vsak od štirih strokovnjakov, ki so mu bili dodeljeni, nato pa je bil opravljen soglasni sestanek, na katerem je bilo pripravljeno zbirno poročilo o oceni. Rezultati ocenjevanja so bili dokončno oblikovani in potrjeni na plenarnem zasedanju ocenjevalne komisije.

Komisija je poudarila, da sta dva od štirih neodvisnih strokovnjakov, povabljenih k oceni novega predloga, ocenila tudi stari predlog, s čimer je bila zagotovljena skladnost. Končni rezultat ocene v zvezi z novim predlogom je bil tako pridobljen po tem, ko so strokovnjaki obravnavali oceno starega predloga iz prejšnjega leta. Ti strokovnjaki so svoje pripombe vključili v zbirno poročilo o oceni novega predloga, pri čemer so upoštevali potrebo po utemeljitvi morebitnih sprememb glede na oceno iz prejšnjega leta. Po mnenju Komisije je to standardni postopek v ugotovljenih primerih ponovne predložitve, njegov namen pa je zagotoviti, da je utemeljitev vseh sprememb ocene dobro dokumentirana.

Poleg tega, čeprav ni obveznosti ponovne ocene predloga, se je Komisija strinjala, da bo na zahtevo pritožnika po elektronski pošti z dne 21. junija 2005 pridobila izvedensko mnenje dveh dodatnih strokovnjakov. Ti strokovnjaki so nato svojo oceno predložili predsedniku ocenjevalne komisije v potrditev. Komisija je tudi poudarila, da je predsednik ocenjevalne komisije tudi dobro usposobljen za oceno uporabljenega postopka in vsebine predloga. V tem primeru ni bilo ugotovljenih razlogov za spremembo rezultatov ocene in pritožnik je bil o tem ustrezno obveščen.

Komisija je poleg tega opozorila na končno poročilo neodvisnih opazovalcev, v skladu s katerim so bile ocene iz leta 2005 na splošno izvedene pravično, pregledno in nepristransko ter v skladu s Smernicami.

Na podlagi navedenega je Komisija menila, da ni razloga za prilagoditev končne ocene pritožnikovega novega predloga.

1.3 Varuh človekovih pravic je skrbno preučil Uredbo 2321/2002, smernice, delovni program za dejavnosti Marie Curie in ustrezen razpis za zbiranje predlogov (v nadaljnjem besedilu: razpis) (7).

1.4 Varuh ugotavlja, da Komisija v skladu s prvo alineo člena 11(1) Uredbe 2321/2002 imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri ocenjevanju, ki ga zahtevajo šesti okvirni program in posebni programi.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je imenovanje neodvisnih strokovnjakov podrobneje urejeno v oddelku 2.2 smernic. V skladu s to določbo so neodvisni strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija za pomoč pri ocenjevanju predlogov, posamezniki s področja znanosti, industrije in/ali z izkušnjami na področju inovacij z najvišjo stopnjo znanja ter so mednarodno priznani organi na ustreznem strokovnem področju. O seznamu neodvisnih strokovnjakov, ki se bodo uporabljali za ocenjevalna srečanja, odloča(-jo) ustrezni direktor(-ji) ali ustrezno imenovani delegati.

1.5 Varuh ugotavlja tudi, da je v skladu z oddelkoma 4.1 in 4.5 smernic vsako ocenjevanje sestavljeno iz naslednjih korakov:

(1) obveščanje neodvisnih strokovnjakov o splošnih smernicah za ocenjevanje in ciljih obravnavanega raziskovalnega področja.

(2) Individualno ocenjevanje predlogov, pri katerem vsak predlog neodvisno oceni glede na veljavna merila (8) več strokovnjakov, ki izpolnijo posamezne obrazce za ocenjevanje, dajo ocene in podajo pripombe.

(3) srečanja o soglasju, na katerih se strokovnjaki poskušajo dogovoriti o soglasju za vsak sklop meril. Svoje ocene utemeljijo s pripombami, primernimi za povratne informacije koordinatorju predloga, in se dogovorijo o splošnem poročilu o soglasju, ki ga podpišejo.

V primeru predlogov, ki so bili že predloženi in jih je Komisija zavrnila, se lahko strokovnjakom predložijo prejšnja zbirna poročila o vrednotenju, po potrebi pa se lahko od njih zahteva, da dodatno utemeljijo morebitna odstopanja med pripombami in/ali ocenami v obeh poročilih.

(4) Ocena odbora, ki se lahko med drugim uporabi za pregled in primerjavo poročil o soglasju in ocen na določenem področju ter za medsebojni pregled predlogov, da se opravi njihova končna preučitev.

1.6 Varuh človekovih pravic zato po skrbni preučitvi razpoložljivih dokazov meni, da je ocena pritožnikovega novega predloga, kot jo je pojasnila Komisija in je povzeta v drugem odstavku točke 1.2 zgoraj, skladna s pravili in postopki, analiziranimi v točkah 1.4 in 1.5 zgoraj.

1.7 Poleg tega varuh opozarja, da je v skladu s točko 2.6 smernic vloga neodvisnih opazovalcev, da Komisiji neodvisno svetujejo o poteku, poštenosti in pravičnosti ocenjevanj, načinih, kako bi bilo mogoče izboljšati postopke, merilih za ocenjevanje, ki se uporabljajo na zasedanjih, in načinu, kako ocenjevalci uporabljajo ta merila.

Varuh zato meni, da je trditev Komisije, da so bile v skladu s končnim poročilom neodvisnih opazovalcev z dne 19. decembra 2005 " (…) ocene izvedene pravično, pregledno in nepristransko ", veljavna.

1.8 Varuh človekovih pravic na koncu pozdravlja dejstvo, da se je Komisija na zahtevo pritožnika z dne 21. junija 2005 strinjala, da bo pridobila strokovno mnenje dveh dodatnih strokovnjakov, čeprav ni obveznosti ponovne ocene predloga. Ti strokovnjaki so nato predložili svoje rezultate v potrditev predsedniku ocenjevalne komisije, ki je bil tudi dobro usposobljen za oceno uporabljenega postopka in vsebine predloga. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da dodatni strokovnjaki niso našli razlogov za spremembo rezultatov ocenjevanja novega predloga.

1.9 Na podlagi zgornjih ugotovitev se zdi, da je Komisija uporabila lastne postopke in da nič ne kaže na morebitno nepoštenost pri ocenjevanju novega predloga. Varuh človekovih pravic zato ne najde nobenega primera nepravilnosti v zvezi s pritožnikovo prvo trditvijo in meni, da njegove s tem povezane trditve, da bi morala Komisija financirati njegov novi predlog, ni mogoče sprejeti.

2 Domnevno pomanjkanje skladne razlage razlogov za nižjo oceno, dodeljeno novemu predlogu

2.1 Pritožnik je trdil, da mu Komisija ni zagotovila jasne razlage, zakaj je bil njegov novi predlog pri nekaterih merilih ocenjen slabše kot njegov stari predlog.

2.2 Komisija je v svojem mnenju zavzela stališče, da je bil pritožnik v celoti in jasno obveščen o izidu postopka ocenjevanja, in navedla naslednje glavne razloge za nižjo oceno, dodeljeno pritožnikovemu novemu predlogu:

1. zmanjšana novost predlaganega dela in nenavedba, kako bi bila predlagana ekipa uspešna; in
2. slabost ureditev upravljanja: po mnenju Komisije ga je preoblikovanje tega dela predloga dejansko spremenilo na slabše.

Komisija je tudi opozorila, da so bila ta pojasnila že vključena v zbirno poročilo o oceni novega predloga in da je bilo v oddelku „Splošne pripombe“navedenega zbirnega poročila o oceni izrecno obravnavano vprašanje nižje ocene v primerjavi s starim predlogom.

Poleg tega se je Komisija sklicevala na svoj elektronski dopis z dne 20. julija 2005, naslovljen na pritožnika, v katerem ga je (i) obvestila o izidu ponovne ocene novega predloga in (ii) poudarila, da čeprav je bila končna ocena, dodeljena staremu predlogu v letu 2004, višja kot v letu 2005, je ustrezna komisija ugotovila, da si drugi predlogi v letu 2005 zaslužijo več točk kot novi predlog pritožnika.

2.3 Pritožnik je v svojih pripombah poudaril razlike med ocenami svojih predlogov in se ni strinjal s pojasnili Komisije glede razlogov za te razlike. Pritožnik je zlasti izpodbijal trditve Komisije v zvezi z (i) zmanjšano novostjo predlaganega dela in (ii) slabostjo ureditev upravljanja. Varuha človekovih pravic je pozval, naj preuči razdelek "Upravljanje in izvedljivost"svojih starih in novih predlogov ter jih primerja sam. Pritožnik je tudi trdil, da njegova izjava iz novega predloga, da bo njegova lastna teoretična ekipa sodelovala z eksperimentalno ekipo, ki se je medtem začela ustanavljati na Inštitutu gostitelju, ne bi smela oslabiti njegovega novega predloga, saj bi bilo tako sodelovanje pozitivno za obe ekipi. Menil je, da bi morala ocena njegovega novega predloga temeljiti na oceni njegovega starega predloga P in biti v celoti skladna z njim.

2.4 Varuh človekovih pravic najprej opozarja, da je v svojih prejšnjih odločitvah o podobnih vprašanjih ugotovil, da je ocenjevanje predlogov projektov naloga Komisije in ne varuha človekovih pravic (9). Zato varuh človekovih pravic ne more ugoditi pritožnikovi zahtevi iz njegovih pripomb, naj preuči oddelek „Upravljanje in izvedljivost“svojih starih in novih predlogov ter jih primerja sam. V skladu s tem se bo varuhinja človekovih pravic pri preučitvi druge trditve pritožnika osredotočila le na ugotavljanje, ali je Komisija zagotovila dovolj jasno in skladno obrazložitev razlogov za nižjo oceno, dodeljeno njegovemu novemu predlogu.

2.5 Varuhinja človekovih pravic je skrbno preučila zbirno poročilo o oceni novega predloga, zlasti oddelek "Splošne pripombe", v katerem je izrecno obravnavano vprašanje nižje ocene v primerjavi s starim predlogom, pri čemer je navedeno naslednje:

„Čeprav se zdi gotovo, da bo skupina opravila dobro delo, to velja tudi za številne druge teoretične skupine v Evropi, ki zdaj delujejo na tem splošnem področju, in ni jasno, zakaj je potrebna nova skupina, razen če je v njej določeno, kako bi bila posebna. To je glavni razlog, zakaj je končna ocena tega predloga nižja kot pri prejšnji predložitvi.“

Po mnenju varuha človekovih pravic je ta razlaga skladna s poznejšo razlago Komisije, ki jo je pritožniku poslala po elektronski pošti 20. julija 2005, v skladu s katero "(…) ista vprašanja do zdaj preiskujejo številne ekipe po Evropi in ni jasno, kako bi se predlagana ekipa izkazala. Vsi konkurenčni predlogi, ki so prejeli višje ocene za to merilo, so bili precej bolj jasni glede novih zamisli in metod. To pojasnilo je tudi v skladu s sklicevanjem v mnenju Komisije o tej pritožbi na zmanjšano novost predlaganega dela v primerjavi s predložitvijo prejšnjega leta in na to, da ni navedeno, kako bi bila predlagana ekipa uspešna.

V zvezi s tem se je varuh človekovih pravic seznanil s pritožnikovo ugotovitvijo, da fiziki raziskujejo probleme, ki jih je izpostavil v svojem starem predlogu od dvajsetih let prejšnjega stoletja, in mnogi od njih so še vedno nerešeni. Vendar varuh človekovih pravic meni, da iz zgoraj navedenih izjav Komisije jasno izhaja, da se zmanjšana novost predlaganega dela nanaša na dejstvo, da so ista vprašanja preiskovale druge skupine, in ne pomeni, da so bila ta vprašanja rešena.

2.6 Poleg tega poudarja, da strokovnjaki v razdelku "Splošne pripombe"zbirnega poročila o oceni novega predloga navajajo, da je dejstvo, da so številne druge teoretične skupine v Evropi delale na področju, ki ga je predlagal pritožnik, glavni razlog za nižjo oceno. V istem oddelku strokovnjaki kot dodatne razloge za nižjo oceno navajajo tudi velikost predlagane skupine in nezadostno osredotočenost predlaganega programa.

2.7 Varuhinja človekovih pravic je seznanjena z izjavo Komisije iz njenega mnenja, da so neodvisni strokovnjaki, ki so ocenjevali novi predlog, v skladu s standardnim postopkom (10) svoje pripombe vključili v zbirno poročilo o oceni, pri čemer so se zavedali, da je treba utemeljiti morebitne spremembe zbirnega poročila o oceni starega predloga.

2.8 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da Komisija pritožniku ni opustila jasne razlage, zakaj je bil njegov novi predlog ocenjen slabše kot njegov stari predlog .. Zato varuh človekovih pravic tudi v zvezi z drugo pritožnikovo trditvijo ne ugotavlja nepravilnosti.

3 Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da njegova preiskava te pritožbe ni razkrila nepravilnosti. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) V skladu s Prilogo Mob-B k izdaji delovnega programa za dejavnosti Marie Curie iz januarja 2004, ki se je uporabljala za oceno starega predloga, je bilo treba „Ustreznost za cilje programa/ukrepa“in „Dodano vrednost za Skupnost“oceniti kot dve ločeni merili. Izdaja delovnega programa iz januarja 2004 je na voljo v ustreznem informativnem paketu na spletni strani Europa (http://cordis.europa.eu/fp6/dc/index.cfm?fuseaction=UserSite.FP6DetailsCallPage&call_id=32).

(2) V skladu s Prilogo Mob-B k septembrskemu delovnemu programu za dejavnosti Marie Curie, ki se je uporabljal za oceno novega predloga, je merilo „Dodana vrednost in pomembnost za cilje“nadomestilo zgoraj navedeni ločeni merili. Izdaja delovnega programa iz septembra 2004 je na voljo v ustreznem informativnem paketu na spletni strani Europa (http://cordis.europa.eu/fp6/dc/index.cfm?fuseaction=UserSite.FP6DetailsCallPage&call_id=32).

(3) UL 2002, L 355, str. 23.

(4) Smernice so na voljo na spletišču Europa (http://cordis.europa.eu/fp6/find-doc-specific.htm#evalproc).

(5) UL 2002, L 355, str. 23.

(6) Smernice so na voljo na spletišču Europa (http://cordis.europa.eu/fp6/find-doc-specific.htm#evalproc).

(7) Glej Prilogo IV – Informacije o razpisu za nepovratna sredstva Marie Curie za odličnost – k razpisom za zbiranje predlogov za posredne dejavnosti RTR v okviru posebnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti: „Oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora“, UL 2004, C 255, str. 12. Varuhinja človekovih pravic razume, da je bilo v skladu z oddelkom 4.3 smernic vsako merilo označeno z lestvico od 0 do 5, po potrebi pa se je lahko dodelila polovična ocena. V skladu s točko 4.4 smernic in razpisom so bili nato za tako dodeljene točke uporabljeni ponderji iz tabele 2 v Prilogi Mob-B k delovnemu programu, tako da je bila skupna ocena izražena na lestvici od 0 do 100.

(8) V skladu z razpisom in oddelkom 2.3.3.1 delovnega programa so veljavna merila za ocenjevanje navedena v Prilogi Mob-B k delovnemu programu.

(9) Glej na primer točko 1.3 njegove odločitve o pritožbi 1365/2004/TN, ki je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu).

(10) Glej drugo alineo odstavka 3 v točki 1.5 zgoraj.