Strasbourg, 14. novembra 2007

Spoštovani gospod X,

Dne 22. julija 2005 je poslanec Evropskega parlamenta A. Evropskemu varuhu človekovih pravic posredoval vašo pritožbo zoper Evropsko komisijo v zvezi z odločitvijo Komisije, da ne obdrži vaše prošnje za delovno mesto napotenega nacionalnega strokovnjaka v Generalnem direktoratu Komisije za prevajanje.

Dne 30. avgusta 2005 sem vašo pritožbo posredoval predsedniku Komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 25. oktobra 2005. Posredoval sem vam ga s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 16. decembra 2005.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene. Opravičujem se za zamudo pri obravnavi vašega primera.

PRITOŽBA

Junija 2005 se je pritožnik prijavil na delovno mesto napotenega nacionalnega strokovnjaka v GD Komisije za prevajanje. Pritožnik je 27. junija 2005 od Komisije prejel dopis z dne 16. junija 2005, v katerem ga je obvestila, da "po skrbnem pregledu izobrazbe in poklicnih izkušenj vseh kandidatov" Komisija ni ohranila njegove prijave.

Istega dne je pritožnik Komisiji poslal elektronsko sporočilo, v katerem je vprašal, kako je bil izveden izbirni postopek, saj je poslal le spletno prijavo in ni bil nikoli testiran ali zaslišan. Navedel je tudi, da se mora prepričati, da so drugi kandidati bolje usposobljeni in da je bil izbirni postopek izveden na pravilen način.

Pritožnik je 11. julija 2005 prejel dopis Komisije z dne 4. julija 2005 v zvezi z njegovim elektronskim sporočilom z dne 27. junija 2005. Komisija je v tem dopisu navedla, da je „izbor [...] temeljil na relativni primerjavi dosežkov kandidatov in zlasti njihovega jezikovnega profila“ter da „so imeli izbrani kandidati kljub impresivnemu življenjepisu [pritožnika] profile, ki so bolje ustrezali potrebam DGT“. Komisija je pritožnika tudi obvestila, da bo jeseni 2005 najverjetneje objavljen nov razpis za napotene nacionalne strokovnjake, in ga spodbudila, naj se ponovno prijavi.

Pritožnik je 22. julija 2005 poslancu Evropskega parlamenta A. poslal elektronsko sporočilo v zvezi s to zadevo. Pritožnik se je v tem elektronskem sporočilu skliceval na svojo zgoraj navedeno korespondenco s Komisijo in postavil naslednja vprašanja:

Kako se lahko vloga osebe ohrani, ne da bi bila ta oseba testirana ali zaslišana?

Če zdaj nisem do praske, zakaj sem bil vzpodbujen, da se ponovno prijavim jeseni?

Kako so se merili izobrazba in poklicne izkušnje?

Kako je bila izvedena relativna primerjava uspešnosti kandidatov in njihovih jezikovnih profilov?

Pritožnik je poudaril, da ima kot državljan Evropske unije pravico do popolne razlage, s katero bi se pomiril glede poštenosti izbirnega postopka, in prosil A., naj zadevo razišče v njegovem imenu.

Poslanec Evropskega parlamenta A. je 22. julija 2005 posredoval pritožnikovo elektronsko sporočilo varuhu človekovih pravic. Dne 30. avgusta 2005 je varuh človekovih pravic začel preiskavo v zvezi s to zadevo, natančneje v zvezi z naslednjimi trditvami, ki so bile v bistvu navedene v pritožnikovi zgoraj navedeni pritožbi z dne 22. julija 2005:

(1) Komisija ni ustrezno odgovorila na pritožnikovo zahtevo po zadostnih informacijah o načinu ocenjevanja in izbora kandidatov;

(2) Komisija pritožniku ni predložila dovolj podrobne in individualizirane obrazložitve svoje odločitve, da njegove vloge ne bo obdržala.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija se je v mnenju z dne 25. oktobra 2005 najprej sklicevala na zadevni razpis za prijavo interesa. Poleg tega je poudarila, da analiza pritožnikovega življenjepisa ni potrdila, da ima zahtevane izkušnje na področju prevajanja ali terminologije. Zato se je Komisija odločila, da njegove vloge ne bo obdržala.

Komisija je nato odgovorila na štiri vprašanja, ki jih je pritožnik postavil v zgoraj navedeni pritožbi z dne 22. julija 2005. Komisija je v tem delu mnenja navedla naslednje:

(a) Standardni postopek je izbira kandidatov na podlagi predložene dokumentacije (tj. življenjepisa).

(b) Pričakovano je bilo, da se bo z naslednjim razpisom za prijavo interesa iskal širši nabor izkušenj, ki presegajo izkušnje s prevajanjem in/ali terminologijo. V novem razpisu za prijavo interesa, objavljenem 9. septembra 2005, so bila ta merila izločena. Poleg tega bi se pritožnikov življenjepis nato primerjal z drugim vzorcem kandidatov. Zato ni bilo protislovno spodbujati pritožnika, naj se ponovno prijavi.

(c) Izobrazba in delovne izkušnje so bile izmerjene na podlagi izjav v življenjepisih. Dve merili v razpisu za prijavo interesa sta bili „prevajalec/redaktor in vsaj tri leta izkušenj s prevajanjem/revizijo“. Nikjer v pritožnikovem življenjepisu ni bilo navedeno, da ima pritožnik take izkušnje.

(d) Relativna primerjava med kandidati je bila izvedena na podlagi izjav v življenjepisih ob upoštevanju zahtev, navedenih v opisu delovnega mesta.

V zvezi s preiskavo varuha človekovih pravic in obtožbami, opredeljenimi v njegovem uvodnem pismu z dne 30. avgusta 2005, je Komisija podala naslednje pripombe. V zvezi s prvo trditvijo (nezadosten odgovor na pritožnikovo zahtevo po zadostnih informacijah o načinu ocenjevanja in izbora kandidatov) je Komisija v odgovoru (z dne 4. julija 2005) natančno opisala izbirni postopek: da temelji na relativni primerjavi uspešnosti kandidatov. Komisija je priznala, da bi bil ta odgovor lahko natančnejši in bi lahko vseboval dodatne informacije. Vendar je morala Komisija varovati zaupnost v zvezi z drugimi kandidati. Zato informacij, ki bi pritožnika prepričale, da imajo drugi kandidati boljše kvalifikacije, kar bi pomenilo primerjavo z drugimi kandidati in razkritje informacij o njihovih spisih, ni bilo mogoče zagotoviti.

Komisija je v odgovoru (z dne 4. julija 2005) v zvezi z drugo trditvijo (tožeči stranki ni predložila dovolj podrobne in individualizirane obrazložitve svoje odločitve, da ne bo obdržala svoje prijave) navedla razloge za svojo izpodbijano odločbo, in sicer, da so imeli izbrani kandidati profile, ki so bolje ustrezali potrebam Komisije. V tem odgovoru ni bilo izrecno navedeno, da pritožnik ni izpolnjeval pogojev iz razpisa za prijavo interesa. Zaradi jasnosti in da bi se izognili morebitnim nesporazumom, je Komisija priznala, da bi to lahko bilo omenjeno.

Komisija je podala naslednje pripombe. Komisija uporablja postopek za preverjanje življenjepisov kot ustrezen in stroškovno učinkovit način izbire ali ožjega izbora kandidatov za delovna mesta napotenih nacionalnih strokovnjakov. Zadevni izbirni postopek je bil izveden v skladu z veljavnimi postopki Komisije. Življenjepise so pregledali visoki uradniki, neposredno povezani z izborom NNS, in sicer direktor, pristojen za nove jezike, in vodja oddelka za malteški jezik. V zvezi z vsebino in slogom zavrnitvenih pisem v katerem koli postopku zaposlovanja bo DGT preučil, kako prosilcem, ki ga zahtevajo, zagotoviti podrobnejše informacije in dodatna pojasnila, da bi se v prihodnje izognili nesporazumom.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je 16. decembra 2005 varuhu človekovih pravic poslal svoje pripombe na mnenje Komisije. Pritožnik je navedel, da ve, da na Malti ni bilo prevajalcev/redaktorjev, še bolj pa, da ima tri leta izkušenj. Šele pred kratkim so bili organizirani tečaji za delovna mesta prevajalcev. Poleg tega Komisija očitno ni upoštevala, da ima odlično znanje branja in pisanja v malteščini, angleščini in italijanščini, podprto s potrdili. Poleg tega je postavil vprašanje: „Kako to, da pomembna organizacija, kot je Evropska komisija, samo sprejema življenjepise v živo in ne testira kandidatov/razgovorov?“Nazadnje je pritožnik poudaril, da je to pomanjkanje preglednosti pri načinu izbire bodočih zaposlenih še vedno zelo zaželeno.

ODLOČBA

1 Uvodne ugotovitve

1.1 Pritožnik je v pritožbi z dne 22. julija 2005 med drugim postavil naslednje vprašanje: „Kako je mogoče ohraniti prijavo osebe, ne da bi bila ta oseba testirana ali zaslišana?“Komisija je v zvezi s tem v svojem mnenju navedla, da (i) prijava pritožnika ni bila ohranjena, ker iz njegovega življenjepisa ni bilo razvidno, da ima zahtevane izkušnje na področju prevajanja ali terminologije; (ii) standardni postopek je izbira napotenih nacionalnih strokovnjakov na podlagi dokumentacije, ki so jo predložili prosilci; (iii) je postopek preverjanja življenjepisov ustrezen in stroškovno učinkovit način izbire ali ožjega izbora kandidatov za delovna mesta napotenih nacionalnih strokovnjakov; (iv) zadevni izbirni postopek je bil izveden v skladu z veljavnimi postopki Komisije; življenjepise so pregledali visoki uradniki, neposredno povezani z izborom NNS, in sicer direktor, pristojen za nove jezike, in vodja oddelka za malteški jezik.

Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije postavil naslednje vprašanje: „Kako to, da pomembna organizacija, kot je Evropska komisija, samo sprejema življenjepise v živo in ne testira kandidatov/razgovorov?“ V zvezi s tem je menil, da praksa izbire, na katero se nanaša to vprašanje, ni dovolj pregledna. Zato se zdi, da je pritožnik nasprotoval primernosti te prakse. Posebna zadeva, ki jo je izpostavil pritožnik, je zunaj obsega preiskave varuha človekovih pravic o tej pritožbi, kot je opredeljeno v njegovem uvodnem dopisu z dne 30. avgusta 2005. Poleg tega se zdi, da pred pritožnikovo trditvijo niso bili sprejeti ustrezni upravni pristopi k Komisiji, kot zahteva člen 2(4) Statuta evropskega varuha človekovih pravic. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic zgoraj navedene zadeve ne bo obravnaval v svojem sedanjem sklepu.

1.2 Poleg tega je pritožnik v svojih pripombah prvič zatrjeval, da (a) ve, da na Malti ni prevajalcev/redaktorjev, še bolj pa, da ima tri leta izkušenj; in (b) šele pred kratkim so bili organizirani tečaji za delovna mesta prevajalcev. Ni jasno, ali naj bi ta trditev pomenila, da so bile zadevne zahteve, določene v zadevnem razpisu za prijavo interesa, nerazumne in/ali da je Komisija domnevno izbrala kandidate, ki niso izpolnjevali zgoraj navedenih zahtev, s čimer je kršila razpis za prijavo interesa. Poleg tega tak argument ne bi spadal v obseg preiskave varuha človekovih pravic v zvezi s to pritožbo, kot je opredeljeno v njegovem uvodnem dopisu z dne 30. avgusta 2005. Poleg tega se zdi, da pred pritožnikovo trditvijo niso bili sprejeti ustrezni upravni pristopi k Komisiji, kot zahteva člen 2(4) Statuta evropskega varuha človekovih pravic. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic v svojem sedanjem sklepu ne bo obravnaval zgoraj navedene zadeve.

2 Trditev, da Komisija ni ustrezno odgovorila na pritožnikovo zahtevo po informacijah o izbirnem postopku

2.1 Junija 2005 se je pritožnik prijavil na delovno mesto napotenega nacionalnega strokovnjaka v GD Komisije za prevajanje. Pritožnik je 27. junija 2005 od Komisije prejel dopis z dne 16. junija 2005, v katerem ga je Komisija obvestila, da „po skrbnem pregledu izobrazbe in poklicnih izkušenj vseh kandidatov“ni obdržala njegove prijave.

Pritožnik je v elektronskem sporočilu Komisiji z dne 27. junija 2005 vprašal, „kako je bil izbor izveden?“, pri čemer je navedel, da je v skladu z zahtevo Komisiji poslal le spletno vlogo. Komisija je v odgovoru z dne 4. julija 2005 v zvezi s tem zgolj navedla, da „izbor [...] temelji na relativni primerjavi uspešnosti kandidatov in zlasti njihovega jezikovnega profila“. Pritožnik je v pritožbi z dne 22. julija 2005 navedel, da ni zadovoljen z informacijami, ki jih je prejel, in postavil naslednja pomembna vprašanja: „Kako so se merili izobrazba in poklicne izkušnje? Kako je bila opravljena relativna primerjava uspešnosti kandidatov in njihovih jezikovnih profilov?“

2.2 Načela dobrega upravljanja iz členov 22 in 12(1) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev (1) ter oddelkov 2 in 4 Kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske komisije (2) zahtevajo, da Komisija ustrezno odgovori na zahteve državljanov po informacijah in jim zagotovi informacije, ki so jih zahtevali, razen če se sklicuje na tehtne in ustrezne razloge, da tega ne stori.

2.3 V obravnavanem primeru je bilo pritožnikovo vprašanje, vsebovano v njegovem elektronskem sporočilu Komisiji z dne 27. junija 2005, v katerem je prosil za informacije o tem, "kako je bil izveden izbor [NNS za delovno mesto, za katero se je prijavil]", oblikovano na splošno in se ni nanašalo na posebne postopkovne ali vsebinske vidike zadevnega izbora. Komisija pritožnika ni pozvala, naj navede ali pojasni svojo zahtevo. Poleg tega je na to vprašanje odgovorila zgolj z navedbo, da „izbor [...] temelji na relativni primerjavi uspešnosti kandidatov in zlasti njihovega jezikovnega profila“. Pritožnik je zato v pritožbi varuhu človekovih pravic upravičeno izrazil svoje nezadovoljstvo z zgornjim odgovorom.

V okviru te preiskave je Komisija (a) priznala, da bi bil ta odgovor lahko natančnejši in bi lahko vseboval dodatne informacije; in (b) zagotovila take dodatne informacije o izbirnem postopku, tako da je odgovorila na ustrezna posebna vprašanja, oblikovana v pritožbi varuhu človekovih pravic (3). Pritožnik v svojih pripombah ni izpodbijal ustreznosti teh dodatnih informacij iz mnenja Komisije (4). Glede na zgoraj navedeno se zdi, da je Komisija sprejela ustrezne ukrepe v odgovor na ta del pritožbe. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da nadaljnja preiskava in obravnava tega dela primera nista upravičeni.

3 Trditev, da Komisija pritožniku ni predložila dovolj podrobne in individualizirane obrazložitve svoje odločitve, da njegove prošnje ne bo obdržala

3.1 Pritožnik je 27. junija 2005 prejel dopis Komisije z dne 16. junija 2005, v katerem ga je ta obvestila, da "po temeljitem pregledu izobrazbe in delovnih izkušenj vseh kandidatov"ni obdržal svoje prijave na delovno mesto napotenega nacionalnega strokovnjaka v GD Komisije za prevajanje. Istega dne je pritožnik Komisiji poslal elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da se mora prepričati, da so drugi kandidati bolje usposobljeni in da je bil izbirni postopek izveden na pravilen način. Pritožnik je 11. julija 2005 prejel dopis Komisije z dne 4. julija 2005, ki se je nanašal na njegovo elektronsko sporočilo z dne 27. junija 2005. Komisija je v tem dopisu navedla, da je „izbor [...] temeljil na relativni primerjavi dosežkov kandidatov in zlasti njihovega jezikovnega profila“ter da „so imeli izbrani kandidati kljub impresivnemu življenjepisu [pritožnika] profile, ki so bolje ustrezali potrebam DGT“. Pritožnik je v pritožbi z dne 22. julija 2005 Komisiji v bistvu očital, da mu ni predložila dovolj podrobne in posamične obrazložitve svoje odločitve, da njegove prošnje ne bo obdržala.

3.2 Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso obrazložitev, ki jo zahteva člen 253 (prej člen 190) Pogodbe ES, prilagojena zadevnemu aktu ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje, ki ga je institucija uporabila pri sprejemanju zadevnega akta. To bi bilo treba storiti tako, da se lahko zadevne osebe seznanijo z razlogi za ukrep in da se olajša njegov nadzor. Zahtevo po obrazložitvi je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, naravo podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, ki jih akt neposredno in posamično zadeva (5).

Člen 18 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev v zvezi z obveznostjo obrazložitve določa:

"1. V vsaki odločitvi institucije, ki bi lahko negativno vplivala na pravice ali interese posameznika, se navedejo razlogi, na katerih temelji, z jasno navedbo ustreznih dejstev in pravne podlage za odločitev.

2. Uradnik se izogiba sprejemanju odločitev, ki temeljijo na kratkih ali nejasnih razlogih ali ne vsebujejo individualne obrazložitve.

3. Če zaradi velikega števila oseb, na katere se nanašajo podobne odločbe, ni mogoče podrobno sporočiti razlogov za odločbo in če so zato podani standardni odgovori, uradnik zagotovi, da državljanu, ki to izrecno zahteva, naknadno predloži individualno obrazložitev.

Poleg tega člen 3 Kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske komisije določa:

„V sklepu Komisije bi morali biti jasno navedeni razlogi, na katerih temelji, zadevne osebe in stranke pa bi morale biti o njem obveščene.

Praviloma je treba odločitve v celoti utemeljiti. Kadar pa na primer zaradi velikega števila oseb, na katere se nanašajo podobne odločbe, morda ni mogoče podrobno sporočiti razlogov za posamezne odločbe, se lahko dajo standardni odgovori. Ti standardni odgovori bi morali vključevati glavne razloge, ki upravičujejo sprejeto odločitev. Poleg tega se zainteresirani stranki, ki izrecno zahteva podrobno utemeljitev, ta priloži.“

3.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da bistvena načela dobrega upravljanja v postopkih zaposlovanja, kot je obravnavani, ki temeljijo na preverjanju življenjepisov kandidatov, zahtevajo, da se pred primerjalno oceno kvalifikacij in dosežkov kandidatov ustrezno preučijo pogoji za pripustitev k natečaju, določeni v ustreznem razpisu za prijavo interesa (ali podobnem dokumentu). V odločitvi o izključitvi kandidata, ker ne izpolnjuje enega ali več pogojev za pripustitev k natečaju, določenih v razpisu, bi bilo treba jasno in nedvoumno navesti ta razlog za izključitev in pogoje, ki jih kandidat ni izpolnjeval. Če je v izbirni postopek vključenih veliko kandidatov, se lahko institucija najprej omeji na kratko obrazložitev zavrnitve ter kandidate obvesti le o merilih in rezultatih izbora. Kljub temu mora institucija kandidatom, ki za to zaprosijo, naknadno podati individualno in ustrezno pojasnilo (6). Samoumevno je, da morajo biti navedeni razlogi točni.

3.4 V obravnavanem primeru je pritožnik v elektronskem sporočilu Komisiji z dne 27. junija 2005 navedel, da se mora prepričati, da so drugi kandidati bolje usposobljeni in da je bil izbirni postopek izveden na pravilen način. Zato je pritožnik v bistvu zahteval dovolj podrobno in individualno obrazložitev odločitve Komisije, da njegove vloge ne bo obdržala. Komisija je v svojem odgovoru z dne 4. julija 2005 navedla le, da „je izbor [...] temeljil na relativni primerjavi uspešnosti kandidatov in zlasti njihovega jezikovnega profila“ter da „so imeli izbrani kandidati kljub impresivnemu življenjepisu [pritožnika] profile, ki so bolje ustrezali potrebam DGT“. Te izjave očitno ni mogoče šteti za dovolj podrobno in individualno obrazložitev odločitve Komisije, da ne bo vztrajala pri njenem zahtevku. Pritožnik je torej v svoji pritožbi varuhu človekovih pravic upravičeno trdil, da mu Komisija ni zagotovila ustreznih razlogov za to odločitev.

3.5 Komisija je v svojem mnenju o pritožbi med drugim navedla, da mora v razmerju do pritožnika varovati zaupnost v zvezi z drugimi kandidati. Zato je menilo, da informacij, ki bi pritožnika prepričale, da imajo drugi kandidati boljše kvalifikacije, kar bi pomenilo primerjavo z drugimi kandidati in razkritje informacij o njihovih spisih, ni mogoče predložiti. Ta argument je bil podan z namenom, da se utemelji način, na katerega je pritožniku odgovorila 4. julija 2005. Vendar Komisija ni predložila ustreznih pojasnil v podporo tej trditvi o „zaupnosti“, vključno z ustrezno pravno podlago. Poleg tega se zdi, da Komisija ni preučila, ali bi bilo mogoče informacije o kvalifikacijah izbranih kandidatov zagotoviti na način, ki ne bi (ali verjetno ne bi) razkril identitete teh kandidatov in zato ne bi vključeval načela "zaupnosti", navedenega v njenem mnenju.

3.6 Komisija je v svojem mnenju o pritožbi varuhu človekovih pravic tudi poudarila, da analiza pritožnikovega življenjepisa ni potrdila, da ima zahtevane izkušnje na področju prevajanja ali terminologije, zato Komisija njegove prijave ni ohranila. Vendar je Komisija v dopisu z dne 4. julija 2005, v katerem je navedla razloge za svojo odločitev, da ne bo obdržala pritožnikove prijave, navedla, da so imeli izbrani kandidati profile, ki so bolje ustrezali potrebam Komisije. V tem odgovoru ni bilo izrecno navedeno, da pritožnik ni izpolnjeval pogojev iz razpisa za prijavo interesa. Zaradi jasnosti in da bi se izognili morebitnim nesporazumom, je Komisija priznala, da bi to lahko bilo omenjeno.

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je vsebina dopisa Komisije z dne 4. julija 2005 utemeljeno nakazovala, da pritožnik izpolnjuje minimalne zahteve, določene v zadevnem razpisu za prijavo interesa, vendar ni bil izbran, ker so kvalifikacije drugih prosilcev bolje ustrezale potrebam DGT. Varuh človekovih pravic zato meni, da Komisija v dopisu z dne 4. julija 2005 pritožniku ni jasno, dovolj natančno in natančno sporočila razloga, zaradi katerega njegova prošnja ni bila ohranjena.

3.7 Glede na zgoraj navedeno varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija v svojem pismu z dne 4. julija 2005 ni ustrezno izpolnila svoje dolžnosti obrazložitve. To je bil primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bo ob upoštevanju svojih pripomb iz točke 3.8 tega sklepa podal pomembno kritično pripombo.

3.8 Pritožnik v svojih pripombah na mnenje Komisije ni zatrjeval, da ima kvalifikacije, zahtevane v razpisu za prijavo interesa, in ni izpodbijal ustreznosti zgoraj navedene podlage (glej točko 3.6) za odločitev Komisije, da njegove vloge ne bo obdržala (7). Glede na navedeno in ker je Komisija v okviru te preiskave sprejela ustrezne ukrepe, da bi se odzvala na pomisleke pritožnika, varuhinja človekovih pravic meni, da nadaljnja obravnava pritožnikove trditve ni upravičena.

4 Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe meni, da je treba podati naslednjo kritično pripombo.

Bistvena načela dobrega upravljanja v postopku zaposlovanja, kakršen je obravnavani, ki je temeljil na pregledu življenjepisov kandidatov, zahtevajo, da se pred primerjalno oceno kvalifikacij in dosežkov kandidatov ustrezno preučijo pogoji za pripustitev k natečaju, določeni v zadevnem razpisu za prijavo interesa (ali podobnem dokumentu). V odločitvi o izključitvi kandidata, ker ne izpolnjuje enega ali več pogojev za pripustitev k natečaju, določenih v razpisu, bi morali biti jasno in nedvoumno navedeni razlog za izključitev in pogoji, ki jih kandidat ni izpolnjeval. Če je v izbirni postopek vključenih veliko kandidatov, se lahko institucija najprej omeji na kratko obrazložitev zavrnitve ter kandidate obvesti le o merilih in rezultatih izbora. Kljub temu mora institucija kandidatom, ki za to zaprosijo, naknadno podati individualno in ustrezno pojasnilo. Samoumevno je, da morajo biti navedeni razlogi točni.

Komisija v odgovoru z dne 4. julija 2005 na elektronsko sporočilo pritožnika z dne 27. junija 2005 pritožniku ni navedla jasnih, dovolj natančnih, natančnih in ustreznih razlogov, zakaj njegova prošnja ni bila ohranjena. Komisija naj tako ne bi pravilno izpolnila svoje obveznosti obrazložitve. To je bil primer nepravilnosti.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Člen 22 zakonika med drugim določa: "1. Uradnik [...] članom javnosti zagotovi informacije, ki jih ti zahtevajo. ... Uradnik poskrbi, da so sporočene informacije jasne in razumljive. ... 3. Če uradnik zaradi zaupnosti zahtevanih informacij ne sme razkriti, v skladu s členom 18 tega zakonika zadevni osebi navede razloge, zakaj informacij ne more sporočiti.“

Člen 12(1) zakonika določa: „Uradnik je v odnosih z javnostjo vljuden, korekten in dostopen. Pri odgovarjanju na korespondenco [...] si uradnik prizadeva biti čim bolj koristen ter čim bolj popolno in natančno odgovarja na zastavljena vprašanja.“

(2) UL 2000, L 308, str. 32. Oddelek 2 tega zakonika med drugim določa: "Kadar član javnosti zahteva informacije v zvezi z upravnim postopkom Komisije, osebje zagotovi, da se te informacije zagotovijo v roku, določenem za zadevni postopek." Oddelek 4 določa: "Komisija se zavezuje, da bo na poizvedbe odgovorila na najustreznejši način in v najkrajšem možnem času."

(3) Ta vprašanja so navedena v točki 2.1 te odločbe. Komisija je v odgovor navedla, da so bili izobrazba in delovne izkušnje izmerjeni na podlagi izjav v življenjepisih in da je bila relativna primerjava med kandidati izvedena na podlagi izjav v življenjepisih ob upoštevanju zahtev, navedenih v opisu delovnega mesta.

(4) Pritožnik je podvomil v pravilnost prakse Komisije, navedene v ustreznem delu njegovega mnenja (glej tudi točko 1.1 te odločbe).

(5) Glej npr. zadevo C-266/05 P, Sison proti Svetu (še ni objavljena v ZOdl.), točka 80, ki navaja zadevo C-367/95 P, Komisija proti Sytraval in Brink's France, Recueil 1998, str. I-1719, točka 63.

(6) Glej zadevo T-55/91, Fascilla proti Parlamentu, Recueil 1992, str. II-1757, točke 32, 33 in 35; Zadeva 225/87, Belardinelli proti Sodišču [1989] 2353, točka 7.

(7) Namesto tega se je zdelo, da trdi, da so bile zadevne zahteve nerazumne in/ali da je Komisija domnevno izbrala prosilce, ki teh zahtev niso izpolnjevali (glej točko 1.2 tega sklepa).