Spoštovani gospod X,

Julija 2025 ste pri evropski varuhinji človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo v zvezi s tem, kako je obravnavala vašo zahtevo za začetek postopka za ugotavljanje kršitev proti Nemčiji zaradi ponovne uvedbe nadzora na mejah (CPLT(2025)00783).

V pritožbi Komisiji ste navedli, da vas nemška zvezna policija kot avstrijskega državljana z ukrajinsko registrsko tablico na vašem avtomobilu redno in nesorazmerno izbira za preverjanje identitete na nemško-avstrijski meji. Zvezna policija trdi, da to ni diskriminatorna izbira, vendar se ne strinjate. Trdili ste, da je taka praksa v nasprotju s pravicami EU do prostega gibanja, kot jih je določilo Sodišče Evropske unije [1].

Komisija je v odgovoru na vašo pritožbo zavrnila vašo zahtevo in navedla, da lahko države članice EU v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah (in njegovo spremembo leta 2024) začasno ponovno uvedejo nadzor na notranjih mejah v primeru resnih groženj javnemu redu ali notranji varnosti. Komisija je navedla, da je praktično izvajanje nadzora v izključni pristojnosti nacionalnih organov. Poleg tega je navedla, da ima omejena pooblastila za posredovanje v posameznih primerih in da bi se morali namesto tega obrniti na nacionalne organe. Kljub temu je Komisija navedla, da se zaveda učinka takih kontrol in da je bila v stiku z državami članicami glede alternativnih ukrepov za postopno odpravo teh kontrol.

V pritožbi varuhu človekovih pravic trdite, da je bila ocena vaše pritožbe, ki jo je opravila Komisija, zgolj formalna in ni obravnavala vaših pomislekov v zvezi z vašimi pravicami do prostega gibanja v skladu s pravom EU. Po vašem mnenju Nemčija sistematično krši te pravice, saj že deset let izvaja mejne kontrole z drugimi državami članicami. Trdite, da je Sodišče ugotovilo, da tak nadzor pomeni sistemsko kršitev pravic EU do prostega gibanja oseb.[2] Zato menite, da bi morala Komisija proti Nemčiji začeti formalni postopek za ugotavljanje kršitev.

Po natančni analizi vseh informacij, ki ste jih predložili v pritožbi, je bilo sklenjeno, da se preiskava zaključi z naslednjim sklepom:

Evropska komisija ni storila nobene nepravilnosti.

Kot je pojasnjeno v sklepu o dopustnosti z dne 18. avgusta 2025, ima Komisija široko diskrecijsko pravico pri odločanju, ali in kdaj bo začela postopek za ugotavljanje kršitev.[3] Njena politika glede kršitev prava EU je določena v Sporočilu o pravu EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov [4] Vloga varuha človekovih pravic v takih primerih je preveriti, ali je Komisija jasno in razumno obrazložila svoje stališče ter ali ni prišlo do očitne napake pri presoji.

Na podlagi informacij iz vaše pritožbe varuhu človekovih pravic ni razvidno, da bi Komisija v zvezi z vašo pritožbo storila očitno napako pri presoji. Komisija je predložila razumna pojasnila za svojo odločitev o zaključku zadeve. Kot vas je Komisija obvestila, nima splošnih pooblastil za posredovanje v državi članici v posameznem primeru. Komisija ima diskrecijsko pravico, da meni, da vaš primer ni dokaz o sistemskem nespoštovanju prava EU s strani določene države članice. Komisija vas je obvestila tudi o ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev v celoti delujočega schengenskega območja, kar je prav tako v njeni diskreciji. Nazadnje, v zvezi z Vašo trditvijo, da je bilo v sodbi Sodišča ugotovljeno, da nadzor meje pomeni sistemsko kršitev pravic EU do prostega gibanja oseb, Vas je Komisija nadalje pravilno obvestila, da je naknadna sprememba Zakonika o schengenskih mejah [5] državam članicam zagotovila dodatne razloge za ponovno uvedbo nadzora meje (čeprav so po naravi omejeni). Kot je navedla Komisija, so morebitne pritožbe v zvezi z organizacijo takega nadzora v izključni pristojnosti držav članic.

Cenim, da to morda ni vaš želeni rezultat, vendar upam, da vam bodo ta pojasnila v pomoč [6].

S spoštovanjem,

Tina Nilsson
vodja enote za obravnavo primerov

Strasbourg, 17. decembra 2025

[1] Sodba Sodišča EU z dne 26. aprila 2022, zadevi C-368/20 in C-369/20, NW proti Landespolizeidirektion Steiermark (C ‑368/20) in Bezirkshauptmannschaft Leibnitz (C ‑369/20): https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=5BB375D2DA84E79BC8532DBBA868DFCE?text=&docid=258262&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=2670372

[2] Sodba Sodišča z dne 26. aprila 2022, zadevi C-368/20 in C-369/20, NW proti Landespolizeidirektion Steiermark (C ‑368/20) in Bezirkshauptmannschaft Leibnitz (C ‑369/20): https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=5BB375D2DA84E79BC8532DBBA868DFCE?text=&docid=258262&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=2670372

[3] Sodba Sodišča z dne 14. februarja 1989 v zadevi Starfruit proti Komisiji, 247/87, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:61987CJ0247.

[4] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017XC0119(01)&from=EN

[5] Glej Zakonik o schengenskih mejah: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=OJ:L_202401717

[6] Vse informacije o postopku in pravicah v zvezi s pritožbami so na voljo na spletni strani 

  https://www.ombudsman.europa.eu/en/document/70707