- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep o zavrnitvi Evropske komisije, da javnosti omogoči dostop do dokumentov v zvezi s sestanki z organizacijo, ki se ukvarja z bojem proti spolni zlorabi otrok (zadeva 1945/2023/MIG)
Odločba
Primer 1945/2023/MIG - Preiskava uvedena dne Četrtek | 12 oktober 2023 - Priporočilo o Torek | 19 december 2023 - Odločba z dne Petek | 12 julij 2024 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Ugotovljene nepravilnosti ) - Država Avstrija
Pritožba vložena
05/10/2023Analiza pritožbe
05/10/2023Preiskava je v teku
12/10/2023Predhodni izid
19/12/2023Izid preiskave
12/07/2024
Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do izmenjav, ki jo je Evropska komisija imela s podjetjem Thorn, ki se opisuje kot nevladna organizacija ter je razvilo in prodalo orodja za odkrivanje posnetkov spolne zlorabe otrok. Izmenjave so potekale, ko je Komisija pripravljala predlog uredbe EU o preprečevanju spolne zlorabe otrok in boju proti njej.
Komisija je omogočila dostop do številnih dokumentov, vendar je zavrnila razkritje (delov) treh dokumentov o politiki in enega dokumenta, ki vsebuje zapisnik sestanka. Pri tem je Komisija navedla, da bi razkritje oslabilo poslovne interese zadevne organizacije.
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pregleda dokumentov, ki ga je opravila preiskovalna skupina varuha človekovih pravic, ugotovila, da je bil obseg, v katerem je Komisija zavrnila dostop, nerazumen. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da se zdi, da Komisija ni upoštevala vseh elementov, ki so pomembni za oceno, ali obstaja prevladujoč javni interes za razkritje. Varuhinja človekovih pravic je tako ugotovila, da je zavrnitev dostopa s strani Komisije pomenila nepravilnost, in Komisiji priporočila, naj znatno poveča, če ne celo v celoti, javni dostop do štirih dokumentov.
Med preiskavo so nacionalni organi, ki so si prav tako izmenjali informacije z družbo Thorn, pritožniku odobrili dostop javnosti do spornih dokumentov.
Kljub temu Komisija ni sprejela priporočila varuhinje človekovih pravic. Vztrajala je pri svojem stališču, da bi nadaljnje razkritje škodilo konkurenčnemu položaju organizacije in s tem ogrozilo njene poslovne interese. Varuhinja človekovih pravic je izrazila globoko obžalovanje, ker Komisija še vedno zavrača širok dostop do dokumentov, ki se nanašajo na zakonodajni predlog, in zaključila primer, ki potrjuje njeno ugotovitev o nepravilnostih.
Ozadje pritožbe
1. Evropska komisija je maja 2022 objavila zakonodajni predlog[1] o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej. Predlagana pravila med drugim vključujejo obveznost za ponudnike (kot so storitve spletne pošte in sporočanja), da proaktivno odkrivajo, naznanjajo in odstranjujejo posnetke spolne zlorabe otrok v svojih storitvah.
2. Komisija se je pri pripravi tega predloga posvetovala z različnimi deležniki, vključno z organizacijo Thorn, ki se opisuje kot nevladna organizacija ter je razvila in prodaja orodja za odkrivanje posnetkov spolne zlorabe otrok (CSAM).
3. Predlog Komisije (imenovan tudi „predlog CSAM“) je bil deležen nekaterih kritik, tudi s strani strokovnih organov, kot je Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP), ki so podvomili v učinkovitost, nujnost in sorazmernost predlaganih pravil. Izraženi so bili na primer pomisleki glede morebitnega posplošenega in neselektivnega pregledovanja vsebine elektronskih komunikacij ter posledic, ki bi jih to imelo za temeljne pravice[2].
4. Pritožnik, novinar, je junija 2022 pri Komisiji vložil zahtevo[3] za dostop javnosti do dokumentov, v kateri je zahteval razkritje celotne komunikacije z družbo [Thorn] in povezanih dokumentov od 1. januarja 2021.
5. Komisija je opredelila 20 dokumentov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve. Omogočila je popoln dostop do petih dokumentov in zavrnila razkritje (delov) preostalih dokumentov. Komisija se je pri zavrnitvi dostopa oprla na potrebo po varstvu osebnih podatkov, poslovnih interesov in svojega odločanja[4].
6. Pritožnik je Komisijo pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev (vložil je „potrdilno prošnjo“) v zvezi z devetimi[5] dokumenti, do katerih je (v celoti ali delno) zavrnila dostop.
7. Komisija je oktobra 2023 pritožniku odobrila širši dostop do sedmih dokumentov (v nadaljnjem besedilu: dokumenti 12 do 18). Ohranila je zavrnitev razkritja dveh dokumentov v celoti (v nadaljevanju: dokumenta 19 in 20). Na tej stopnji se je Komisija sklicevala na potrebo po varstvu osebnih podatkov in potrebo po zaščiti poslovnih interesov zadevne organizacije. V zvezi z enim dokumentom (v nadaljnjem besedilu: dokument 19) se je Komisija sklicevala tudi na potrebo po zaščiti javnega interesa, kar zadeva javno varnost[6].
8. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odobrenim dostopom, se je obrnil na varuha človekovih pravic in izpodbijal uporabo izjeme za varstvo poslovnih interesov s strani Komisije v zvezi s štirimi dokumenti (dokumenti 13, 14, 17 in 20). Trije od teh dokumentov izvirajo iz Thorna in opisujejo tehnologijo, ki jo je razvil; četrti dokument vsebuje zapisnik sestanka med Komisijo in organizacijo.
9. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, da je Komisija zavrnila dostop javnosti do (delov) štirih dokumentov, obravnavanih v pritožbi.
10. Med preiskavo je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala štiri zadevne dokumente in izmenjave Komisije z družbo Thorn, s katero je bilo opravljeno posvetovanje[7] o pritožnikovi zahtevi za dostop.
Priporočilo varuha človekovih pravic
11. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da se lahko poslovne informacije v skladu z zakonodajo EU o dostopu javnosti do dokumentov (Uredba 1049/2001) zadržijo, če se lahko razumno štejejo za občutljive in je tveganje, ki se ga boji, razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično[8].
12. Varuhinja človekovih pravic ni bila prepričana, da je nerazkritje večine zadržanih informacij upravičeno. Natančneje, menila je, da je velik del teh informacij precej splošne narave in/ali da jih je zadevna organizacija že objavila.
13. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da Komisija ni upoštevala vseh elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti obstoj prevladujočega javnega interesa. V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic opozorila, da bi razkritje (i) javnosti omogočilo učinkovitejše sodelovanje v postopku odločanja, ki bo zelo verjetno neposredno vplival na vsakdanje življenje državljanov, saj bo omejil njihovo pravico do zasebnosti, in (ii) javnosti omogočilo, da preveri, kdo in kaj je bil podlaga za zadevni zakonodajni predlog.
14. Nazadnje je varuhinja človekovih pravic izrazila pomisleke glede zamude Komisije pri obravnavi pritožnikove zahteve za dostop javnosti do dokumentov.
15. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je (delna) zavrnitev dostopa javnosti do štirih spornih dokumentov s strani Komisije pomenila nepravilnost. Zato je Komisiji predložila naslednje priporočilo[9]:
Evropska komisija bi morala ponovno preučiti svojo odločitev, da zavrne dostop javnosti do (delov) štirih dokumentov, obravnavanih v pritožbi, da bi zagotovila znatno povečan, če ne celo popoln dostop javnosti do teh dokumentov.
16. Komisija je v odgovoru trdila, da ni mogoče odobriti nadaljnjega dostopa do dokumentov.
17. Natančneje, navedlo je, da je „podroben opis izdelkov [družbe Thorn] skupaj z informacijami o njeni poslovni strategiji in nasvetih v zvezi z zakonodajo, ki je v obravnavi, ustvaril tveganje za poslovne interese družbe Thorn.“ Komisija zato „ostaja prepričana, da bi lahko te informacije, če bi bile razkrite, škodovale konkurenčnemu položaju [družbe Thorn]“.
18. V zvezi z morebitnim prevladujočim javnim interesom za razkritje je Komisija navedla, da so informacije v dokumentih „zaščiteni poslovni podatki“, ki jih družba Thorn „ni posredovala (...), da bi vplivala na pripravo predloga o posnetkih spolne zlorabe otrok, temveč da bi zagotovila svoje strokovno znanje o tej zadevi izključno za presojo Komisije“. Zato „ni bilo očitno, kako bi nadaljnje razkritje (...) obravnavalo vsa domnevna vprašanja dostopa do javne razprave ali znatno povečalo kakovost ali rezultate te razprave“.
19. Pritožnik ni predložil pripomb na odgovor Komisije.
Ocena varuha človekovih pravic po priporočilu
20. Varuh človekovih pravic še vedno ni prepričan, da sporne informacije zagotavljajo varstvo na podlagi Uredbe št. 1049/2001. Kot je navedeno v priporočilu Komisiji, je pregled preiskovalne skupine varuha človekovih pravic pokazal, da so dokumenti precej splošni in da je zadevna organizacija že razkrila velike dele. Komisija se je tega zavedala. Zato je bilo nerazumno, da je Komisija te informacije zadržala zaradi potrebe po zaščiti poslovnih interesov organizacije.
21. Poleg tega so nacionalni organi v skladu s svojimi upoštevnimi pravili o svobodi obveščanja medtem pritožniku zakonito razkrili sporne dokumente. Glede na to je zelo težko razumeti, kako lahko Komisija več mesecev pozneje vztraja pri svojem stališču, da bi razkritje prek njenih storitev ogrozilo poslovne interese družbe Thorn.
22. Tudi če bi bilo mogoče poslovne interese družbe Thorn razumno šteti za ogrožene z razkritjem, je varuhinja človekovih pravic zaskrbljena zaradi izjave Komisije v njeni oceni prevladujočega javnega interesa, da družba Thorn z zagotavljanjem svojega strokovnega znanja ni nameravala vplivati na odločanje v zvezi s predlogom o posnetkih spolne zlorabe otrok. Ta trditev se zdi daleč od realnosti. Kot je Komisija sama navedla, ko se je sklicevala na izjemo v zvezi s poslovnim interesom, se zadevni dokumenti „nanašajona poslovno strategijo uvajanja izdelkov družbe Thorn ter na stališča družbe Thorn o zakonodaji in predpisih“. Poleg tega je na primer iz ocene učinka Komisije[10] jasno, da je bil prispevek družbe Thorn zelo pomemben pri odločanju Komisije. Javni interes za razkritje je torej očiten[11].
23. V teh okoliščinah lahko varuh človekovih pravic le potrdi svojo ugotovitev nepravilnosti.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi ta primer z naslednjo ugotovitvijo:
Zavrnitev večjega, če ne popolnega, dostopa javnosti do spornih dokumentov naj bi bila nepravilnost Evropske komisije.
Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.
Emily O'Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 12. julija 2024
[1] Na voljo na spletnem naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=COM%3A2022%3A209%3AFIN.
[2] Glej na primer ENVP, Briefing note on the CSAM proposal: „The Point of No Return“ (Točka, kjer ni vrnitve), na voljo na: https://edps.europa.eu/data-protection/our-work/publications/factsheets/2023-10-23-briefing-note-csam-point-no-return_sl.
[3] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj.
[4] V skladu s členom 4(1)(b), (2), prva alinea, in (3) Uredbe 1049/2001.
[5] Komisija jih je opisala kot „dokumente 12 do 20“.
[6] V skladu s členom 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001.
[7] V skladu s členom 4(4) Uredbe št. 1049/2001.
[8] Glej na primer sodbo Sodišča prve stopnje z dne 13. aprila 2005 v zadevi VKI proti Komisiji, T-2/03, točka 69:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A62003TJ0002&qid=1666343897772.
[9] Celotno besedilo priporočila varuhinje človekovih pravic je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/179395.
[10] Na voljo na spletnem naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=SWD:2022:209:FIN&from=EN.
[11] Glej tudi priporočilo varuhinje človekovih pravic v zadevi 2421/2023/MIG o tem, kako je Evropska komisija obravnavala zahtevo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s svojim predlogom uredbe za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej, odstavek 46: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/185538.