Strasbourg, 28. oktobra 2004

Spoštovani gospod X.,
Spoštovani gospod Y.,

Dne 18. septembra 2002 ste vložili pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic kot zakoniti zastopniki evropske družbe Z. Pritožba zoper Evropsko komisijo se je nanašala na izvedbo projekta s strani Z, ki ga je financirala Evropska komisija v okviru Evropskega razvojnega sklada.

novembra 2002 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 26. februarja 2003. Posredoval sem vam ga s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 1. aprila 2003.

Glede na te ugotovitve se je zdelo, da je treba izvesti nadaljnje preiskave. Zato sem 23. aprila 2004 pisal Komisiji in jo pozval, naj predloži pripombe k vašim pripombam. Dne 8. junija 2004 sem prejel odgovor Komisije, ki sem vam ga posredoval skupaj s pozivom k predložitvi pripomb. Vaše pripombe sem prejel 28. junija 2004.

Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za zaključek teh preiskav.

PRITOŽBA

Po mnenju X in Y so bila upoštevna naslednja dejstva:

Leta 1996 sta Ministrstvo za finance in razvoj afriške države (v nadaljnjem besedilu: naročnik) in Z podpisala pogodbo. Pogodbo je potrdil vodja delegacije Evropske komisije v tej afriški državi. Z je bil dejansko uspešen na javnem razpisu, ki ga je objavila vlada afriške države za izvedbo kratkoročnega programa za pomoč pri obnovi in okrevanju v državi, ki ga je financirala Evropska komisija v okviru Evropskega razvojnega sklada (v nadaljnjem besedilu: ERS).

V skladu s pogodbenimi pogoji bi moral Z dobaviti 125.000 litrov refraktativne barve za tlakovanje cestišča, 1.000 litrov klorirane gumijaste barve in dva tračna stroja v skupni vrednosti 386.831,13 EUR . Blago bi moralo biti dostavljeno v 150 dneh po podpisu pogodbe, tj. do 8. decembra 1996. Kot je določeno v delu A posebnih pogojev naročila, bi bil javni naročnik upravičen do odškodnine v višini 2/1000 na dan v vrednosti nedobavljenega blaga ali blaga, če podjetje Z ne bi dobavilo nobenega ali vsega blaga ali ne bi opravilo storitve v rokih, določenih v naročilu. Te pogodbene odškodnine so se uporabljale v primeru zamude pri dostavi, daljše od 7 dni. Najvišji znesek pogodbene odškodnine bi bil enak 20 odstotkom vrednosti prvotne pogodbene cene.

V obravnavanem primeru je bila barva za pločnik pravočasno dostavljena. Vendar pa je bila proizvodnja strojev za odstranjevanje cest odložena zaradi poplave tovarne proizvajalca. Ministrstvo za javna dela (v nadaljnjem besedilu: naročnik) v afriški državi in delegacija Komisije sta bila zato obveščena, da proizvajalec strojev ne more izdelati v predvidenem roku.

Ker se je zdelo, da se naročnik ni odzval, je Z domneval, da je bilo pojasnilo za zamudo sprejeto. Stroji za odstranjevanje trakov so bili dostavljeni s približno trimesečno zamudo. Vendar je bilo več kot 1,5 meseca mogoče pripisati naročniku, ki si je vzel čas za predložitev ustreznih dokumentov, potrebnih za pridobitev oprostitve plačila uvoznega davka, kot je predvideno v pogodbi. Aprila 1997, skoraj en mesec po dobavi, je bilo podjetje Z obveščeno, da je bilo nekaj težav s stroji za odstranjevanje trakov in da eden od njih ni deloval. Zato je bil na kraju samem poslan tehnik. Po nasvetu proizvajalca strojev za odstranjevanje je bila za naročnika brezplačno poslana nova hidravlična os. Naročnik je Z obvestil, da popravilo stroja ni nujno, ker naj se postopki barvanja cest ne bi začeli pred julijem 1997. Štirje tehniki, dva od Z in dva od proizvajalca, so šli na kraju samem, da bi popravili stroje. 19. junija 1997 so bili stroji popravljeni, 30. julija 1997 pa je naročnik izdal potrdilo o začasnem prevzemu za celotno dobavo. Zahtevala pa je uporabo pogodbene odškodnine zaradi več kot šestmesečne zamude pri dobavi strojev za odstranjevanje.

Oseba Z ni sprejela uporabe pogodbene odškodnine, kot jo je predvidela stranka, saj je menila, da je zamuda, ki jo je mogoče pripisati osebi Z, trajala le dva meseca in da je nastala zaradi višje sile. Z je stranko obvestil o zamudi in ta jo je sprejela. Poleg tega je oseba Z menila, da se zamuda pri popravilu strojev ne bi smela upoštevati, ker je bila dogovorjena s stranko. Oseba Z je zato zahtevala celotno plačilo 40-odstotnega preostalega zneska pogodbene cene.

Generalni direktorat Evropske komisije za razvoj je 28. maja 1998 obvestil Z, da je 6. maja 1998 prejel pritožbo vlade afriške države zoper Z zaradi kršitve pogodbe. Vlada je trdila, da je prišlo do zamude pri dobavi strojev za odstranjevanje. Poleg tega je trdila, da barva za ceste, ki je bila dobavljena, ni bila v skladu s pogodbenimi zahtevami glede odpornosti proti vodi in obrabi. Zato je bilo treba delo ponovno opraviti.

V teh okoliščinah Komisija kot glavni odredbodajalec ni odobrila plačila v korist osebe Z.

Vlada afriške države je zaprosila za posredovanje Komisije, kot je predvideno v členu 5.1 postopkovnih pravil o spravnem postopku in arbitraži v zvezi s pogodbami, ki jih financira ERS (tako imenovani "postopek dobre pisarne"). Ker se postopek dobre pisarne lahko izvede le prostovoljno, je Komisija osebo Z pozvala, naj jo obvesti, ali se s takim postopkom strinja ali ne.

Z je 4. junija 1998 Komisiji poslal dopis, v katerem je potrdil postopek dobre pisarne, in zahteval kopijo pritožbe, ki jo je vložila vlada afriške države. Komisija je zahtevane dokumente 5. junija 1998 poslala osebi Z.

Z je 5. avgusta 1998 Komisiji poslal dopis, v katerem je zavrnil vse trditve vlade afriške države, da so delno neutemeljene ali tehnično napačne. Z je zahteval celotno plačilo dobave, pravne interese in odškodnino za moralno škodo.

Skupna služba Relex (JRS) za upravljanje pomoči Skupnosti državam nečlanicam Komisije je 24. novembra 1998 obvestila Z, da je bila določena zamuda pri obravnavi njenega primera posledica dejstva, da je morala prevzeti nekatere naloge, ki so jih prej opravljale druge službe. Oseba Z je 12. aprila 1999 na SRS naslovila dopis, v katerem je zahtevala dokončno odločitev o zadevi. JRS je 21. aprila 1999 od Z zahteval dodatne informacije, ki jih je predložil 28. aprila 1999.

Družba Z je 29. junija, 8. julija, 2. septembra, 12. oktobra in 11. novembra 1999 Komisiji poslala dodatna pisma. Komisija je v dopisu z dne 14. oktobra 1999 poudarila, "da se postopek dobre pisarne približuje zadnji fazi. Kljub kadrovskim omejitvam upamo, da vas bomo lahko o našem predlogu za rešitev tega vprašanja obvestili v roku enega meseca (...)“.

Vendar je oseba Z 10. aprila 2000 zahtevala sestanek s pristojnimi uradniki Komisije, ker se je izkazalo, da postopek v zvezi z dobrimi službami še ni bil končan.

Istega dne je direktor JRS obvestil osebo Z, da „v zvezi z oceno primera (...) vas lahko obvestim, da so moje službe oceno dokončale ter da je bila že poslana finančni in tehnični enoti JRS v odobritev. Ker predlog vključuje plačila ERS, je treba zagotoviti, da tudi Generalni direktorat za finančni nadzor in pravna služba Komisije ne nasprotujeta predlagani rešitvi. Pričakujem, da vam bom lahko v naslednjih nekaj tednih poslal predlog služb Komisije. (...)".

Komisija je 13. julija 2000 podjetju Z poslala svoje sklepe o postopku v zvezi z dobrimi poslovnimi običaji. Komisija je za rešitev zadeve predlagala, da bi podjetje Z lahko prejelo znesek v višini 38.257 EUR. Vendar to ni bil zavezujoč predlog, razen če sta se o njem dogovorili obe strani.

Z je 25. julija 2000 izrazil nezadovoljstvo s predlogom Komisije in ga zavrnil. Po mnenju Z predloga Komisije ni mogoče šteti za "pošteno ugotovitev", kot je navedla Komisija, saj je bilo to, kar je predlagala institucija, skoraj petkrat manj, kot je bilo navedeno v potrdilu o začasnem sprejetju, ki ga je stranka izdala 30. julija 1997.

Komisija je 18. septembra 2000 družbi Z poslala dopis, v katerem je poudarila, da je bil cilj dobrega pisarniškega postopka doseči poravnavo med strankama. Komisija je poudarila, da se zdi, da je oseba Z zavrnila vsakršno odgovornost za to, kar se je zgodilo, in da njen odnos ni bil spravljiv. Kot zadnji poskus, da bi zadevo rešili s postopkom dobre pisarne, so službe Komisije predlagale sestanek s predstavniki Z 21. septembra 2000 v prostorih Komisije v Bruslju.

Nadaljnja korespondenca med službo Komisije in podjetjem Z je potekala v naslednjih mesecih. Vendar zadeve ni bilo mogoče rešiti. Komisija se je zato 21. marca 2001 odločila, da razglasi postopek za dobro pisarno, kot je bil zaključen, in predlagala, da Z naslovi svoje pomisleke na vlado afriške države kot pogodbenice.

Pritožniki so se zato pritožili varuhu človekovih pravic v imenu Z. V pritožbi so trdili, da: (i) delegacija Evropske komisije v afriški državi ni ukrepala v skladu s členom 317 m) Četrte konvencije AKP-EGS iz Loméja, odgovorni uradniki pa niso skrbno, neodvisno in nepristransko obravnavali spora med vlado afriške države in Z; (ii) „dobri pisarniški postopek“ je bil neupravičeno odložen, Evropska komisija pa argumentov Z ni podrobno ocenila.

Pritožniki so trdili, da bi morala Komisija plačati znesek 153 152,45 EUR, kar ustreza 40 % pogodbene pristojbine, skupaj z obrestmi, obračunanimi od 28. oktobra 1997, tj. 90 dni po tem, ko je stranka izdala potrdilo o začasnem prevzemu, in stroški, ki jih je oseba Z prevzela med postopkom za dobro pisarno.

Poizvedba

Mnenje Evropske komisije

Komisija je v svojem mnenju o pritožbi navedla, da bi moral Z v skladu s pogodbo, ki sta jo podpisala Z in Ministrstvo za finance in razvoj evropske države, Ministrstvu za javna dela te države dobaviti stroje za barvanje in odstranjevanje vozlov za ceste v znesku 386 831,13 EUR. Naročilo je financiral ERS. Naročnik je zavrnil plačilo preostalega zneska v višini 40 % pogodbene cene, tj. 153 152,45 EUR, z obrazložitvijo, da kakovost dobavljene barve ni bila dovolj dobra in da so bili stroji za barvanje cest dobavljeni prepozno. Oseba Z je te trditve izpodbijala.

Obe stranki sta se dogovorili, da bosta Komisijo zaprosili za posredovanje, da bi dosegli sporazumno rešitev zadeve. Vendar dogovora ni bilo mogoče doseči v okviru „postopka dobre pisarne“ Urada za sodelovanje EuropeAid.

V zvezi s trditvijo pritožnika, da delegacija delegacije Evropske komisije afriške države ni izpolnila svojih obveznosti v skladu s členom 317 m) Četrte konvencije iz Loméja, je Komisija poudarila, da je bila njena vloga pri ocenjevanju zahtevkov, ki so jih predložili izvajalci, omejena na ugotavljanje, ali so izpolnjeni pogoji za financiranje Skupnosti. Komisija je tudi poudarila, da je treba vse zahtevke, ki bi jih izvajalci lahko imeli na podlagi pogodb ERS, nasloviti na naročnike, v tem primeru vlado afriške države. Komisija deluje le kot finančni organ in nima neposredne pravne povezave z izvajalci. Zato ni naloga Komisije, da se v svojem imenu opredeli do zahtevkov, ki jih vložijo pogodbeniki. V skladu s členom 317 Četrte konvencije iz Loméja je vloga Komisije in njene delegacije vzdrževanje tesnih in stalnih stikov z nacionalnim odredbodajalcem, da se analizirajo in odpravijo posebne težave, ki so se pojavile pri izvajanju sodelovanja pri financiranju razvoja. Komisija je menila, da je njena delegacija ravnala v skladu s pravili, ki so jo zavezovala na podlagi četrte loméjske konvencije.

V zvezi s trditvijo pritožnika glede njegovega odnosa med postopkom dobre pisarne je Komisija poudarila, da je postopek dobre pisarne precej prožen in ga v veliki meri narekuje sam primer. Zlasti če Komisija kadar koli ugotovi, da stranke ne morejo doseči sporazumne rešitve spora, o tem obvesti stranke in postopek se konča. Vsaka stranka lahko nato nadaljuje postopek reševanja sporov, določen v pogodbi.

V zvezi s tem primerom je Komisija obžalovala čas, ki je pretekel med pritožnikovim sprejetjem začetka postopka junija 1998 in končno oceno julija 2000. Poleg tega je poudarila, da je bil ta čas posledica potrebe po pridobitvi ocene kakovosti barve, ki jo je dobavil dobavitelj, in zamude zaradi reorganizacije služb Komisije, ki so obravnavale primer.

Glede na to, da se je ob upoštevanju stališč strank zdelo, da zadeve ni mogoče rešiti v okviru postopka dobre pisarne, je Komisija postopek zaključila, čeprav dogovor ni bil dosežen. Spor med strankama se lahko reši bodisi v skladu z nacionalno zakonodajo afriške države, če se stranki tako dogovorita, bodisi z arbitražo v skladu s postopkovnimi pravili, ki jih je odobril Svet ministrov AKP-ES. Čeprav je Komisija obžalovala, da ni bilo mogoče najti sporazumne rešitve, je menila, da je njena delegacija ravnala v skladu s pravili, ki so bila zavezujoča na podlagi četrte loméjske konvencije.

Pripombe pritožnikov

Pritožniki so v svojih pripombah na mnenje Komisije zavrnili stališče Komisije, da je vloga Komisije in njene delegacije le vzdrževanje tesnih in stalnih stikov z nacionalnim odredbodajalcem za namene analiziranja in odpravljanja posebnih težav, ki so se pojavile pri izvajanju sodelovanja na področju razvojnega financiranja. Pritožniki so menili, da bi morala delegacija Komisije poskušati rešiti težave, ki bi se lahko pojavile med pogodbenimi strankami.

Pritožniki so zavrnili pojasnila Komisije o trajanju dobrega pisarniškega postopka. V nasprotju s trditvami institucije so pritožniki poudarili, da niso bili seznanjeni z nobeno oceno kakovosti barve, ki jo je dobavil dobavitelj, opravljeno na zahtevo Komisije. Poleg tega se Komisija ni mogla sklicevati na notranjo reorganizacijo svojih služb, da bi upravičila to zamudo. Čeprav so se pritožniki strinjali, da je postopek dobre pisarne precej prožen postopek, je morala Komisija upoštevati načela dobrega upravljanja.

Pritožniki so tudi poudarili, da v nasprotju s tem, kar je navedla Komisija, spora med strankama ni mogoče rešiti niti v skladu z nacionalno zakonodajo afriške države niti z arbitražo v skladu s postopkovnimi pravili, ki jih je odobril Svet ministrov AKP-ES. V tem času ni bilo več mogoče ugotoviti kakovosti barve, ki je bila vzrok spora.

Poleg tega so pritožniki menili, da Komisija ni ustrezno upoštevala, da je zamudo pri dobavi blaga s strani družbe Z povzročila višja sila.

Dodatne poizvedbe
Zahteva za dodatne informacije

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuh človekovih pravic je zato 23. aprila 2004 pisal Komisiji. V svojem dopisu je institucijo pozval, naj predloži pripombe na pripombe pritožnika, in sicer na pritožnikovo pripombo, da ni vedel za nobeno oceno kakovosti barve, ki jo je dobavil dobavitelj, opravljeno na zahtevo Komisije. Komisijo je tudi pozval, naj obravnava pritožnikovo trditev, da bi morala Komisija plačati pravne stroške, ki jih je oseba Z prevzela med postopkom za dobro pisarno. Kopija pripomb pritožnikov je bila posredovana Komisiji.

Odgovor Komisije

V zvezi z oceno barve je Komisija poudarila, da so stranke, udeležene v tej zadevi, že pred začetkom postopka dobre pisarne podale nasprotujoča si mnenja o kakovosti barve.

Konec leta 1997 je naročnik od belgijskega laboratorija zahteval, naj opravi nekaj testov na vzorcu barve, ki ga je dobavil dobavitelj; iz rezultatov se je zdelo, da barva ni opravila preskusa za odrgnine in vodoodpornost. Z je opravil tudi nekaj preizkusov in službam Komisije predložil 27 fotografij kot dokaz o kakovosti barve.

Med postopkom dobre pisarne so tehnične službe Komisije menile, da ne morejo oceniti kakovosti barve na podlagi niza fotografij in da bi potrebovale objektivna merila, da bi lahko predlagale rešitev zadeve. Vendar je Komisija nato ugotovila, da so se ustrezni preskusi za ugotavljanje kakovosti barve zdeli predragi glede na takrat pričakovane rezultate. Komisija je priznala, da je izgubila čas pri iskanju načinov za izvedbo ocene in da ocena, na katero se je sklicevala v svojem mnenju, ni bila opravljena. Komisija je v svojem mnenju „zaradi potrebe po pridobitvi ocene kakovosti barve (…)“ mislila, da je izgubila čas, da bi našla način za izvedbo ocene. Komisija se je opravičila za to izjavo, ki se je zdela zavajajoča.

V zvezi s plačilom pravnih stroškov, ki jih je oseba Z prevzela med postopkom za dobro pisarno, je Komisija poudarila, da je to postopek, ki ga Komisija ponuja pogodbenim strankam za pomoč pri reševanju sporov. Vpletene stranke so zaprosile za posredovanje Komisije, da bi lahko začele postopek, in so se lahko kadar koli umaknile iz postopka ter sprejele predlog Komisije ali ne, kot se je zgodilo v tem primeru, ko pritožniki niso sprejeli predloga Komisije. Komisija in stranke nosijo svoje stroške, povezane s postopkom.

Poleg tega je Komisija menila, da so številne okoliščine morda prispevale k negativnemu izidu te zadeve, vključno z vprašanjem ocene kakovosti barve. Vendar Komisija v nobenem primeru ne more biti odgovorna za pravne stroške, ki so jih pritožniki prevzeli med tem postopkom.

Nadaljnje pripombe pritožnikov

Pritožniki so v svojih pripombah, prejetih 28. junija 2004 na odgovor Komisije, povzeli naslednje točke:

V zvezi z oceno barve, ki jo je Komisija v svojem mnenju poudarila, so pritožniki poudarili, da je institucija zdaj izjavila, da taka ocena ni bila nikoli opravljena, in priznala, da je bila vsebina njenega mnenja v zvezi s to točko zavajajoča. Pritožniki so menili, da na podlagi izjav, ki jih je Komisija podala v svojem odgovoru na dopis varuha človekovih pravic z dne 23. junija 2004, glavni razlog, ki ga institucija navaja kot razlog za zamudo postopka za dobro pisarno, postane nevzdržen.

Pritožniki so tudi poudarili, da predmet njihove pritožbe ni bil izid samega postopka dobre pisarne, temveč čas, ki ga je Komisija potrebovala za izvedbo tega postopka, in malomarnost uradnikov Komisije, ki so predlagali rešitev zadevnega primera, ne da bi izvedli kakršno koli tehnično preiskavo.

Poleg tega so pritožniki pojasnili, da niso zahtevali, naj Komisija povrne pravne stroške, ki jih je oseba Z prevzela med postopkom za dobro pisarno, temveč naj povrne pravne stroške, ki jih je prevzela po njegovem zaključku, saj je morala oseba Z za rešitev zadeve zaprositi za pravno pomoč.

ODLOČBA

1 Uvodne ugotovitve: obseg preiskave varuha človekovih pravic

1.1 Varuh človekovih pravic meni, da je obseg pregleda, ki ga lahko opravi v pogodbenih zadevah, nujno omejen. Varuh človekovih pravic ne poskuša ugotoviti, ali je katera od strank kršila pogodbo, če je zadeva sporna. To vprašanje bi lahko učinkovito obravnavalo le pristojno sodišče, ki bi imelo možnost zaslišati trditve strank v zvezi z zadevnim nacionalnim pravom in oceniti nasprotujoče si dokaze o morebitnih spornih dejanskih vprašanjih.

1.2 Varuh zato meni, da je v primerih, ki se nanašajo na pogodbene spore, upravičeno omejiti njegovo preiskavo na preverjanje, ali mu je institucija ali organ Skupnosti zagotovil skladen in razumen opis pravne podlage za njegovo delovanje in zakaj meni, da je njegovo stališče o pogodbenem položaju upravičeno.

2 Ravnanje delegacije Komisije

2.1 Pritožniki so v pritožbi trdili, da delegacija Komisije v afriški državi ni ravnala v skladu s členom 317 m) Četrte konvencije AKP-EGS iz Loméja in da odgovorni uradniki niso skrbno, neodvisno in nepristransko obravnavali spora med vlado afriške države in Z.

2.2 Komisija je menila, da morajo Komisija in njene delegacije v skladu s četrto Loméjsko konvencijo vzdrževati tesne in stalne stike z nacionalnim odredbodajalcem, da bi analizirali in odpravili posebne težave, ki so se pojavile pri izvajanju sodelovanja na področju razvojnega financiranja. V zvezi s trditvijo pritožnikov, da delegacija Evropske komisije ni izpolnila svojih obveznosti v skladu s Četrto loméjsko konvencijo, je Komisija pojasnila, da je bila njena vloga pri ocenjevanju zahtevkov, ki so jih predložili izvajalci, omejena na ugotavljanje, ali so pogoji za financiranje Skupnosti izpolnjeni ali ne.

2.3 Pritožniki so v svojih pripombah vztrajali pri svojem stališču in zavrnili stališče Komisije, da je v skladu s četrto loméjsko konvencijo vloga Komisije in njene delegacije le vzdrževanje tesnih in stalnih stikov z nacionalnim odredbodajalcem, da bi analizirali in odpravili posebne težave, ki so se pojavile pri izvajanju sodelovanja na področju razvojnega financiranja. Pritožniki so menili, da mora delegacija Komisije dejavno prispevati k reševanju težav, ki se lahko pojavijo med strankami.

2.4 Pritožba se nanaša na projekt, ki ga financira Komisija iz Evropskega razvojnega sklada v okviru četrte loméjske konvencije (1).

2.5 V skladu s členom 222 Konvencije morajo ukrepe, financirane v okviru Konvencije, izvajati države AKP in Skupnost v tesnem sodelovanju. Ta obveznost sodelovanja nalaga državam AKP odgovornost za pripravo in predložitev dokumentacije za projekte in programe, Skupnosti odgovornost za sprejemanje odločitev o financiranju projektov in programov ter državam AKP in Skupnosti skupno odgovornost za zagotavljanje pravilnega, hitrega in učinkovitega izvajanja takih projektov in programov.

2.6 Varuh človekovih pravic na podlagi dokazov, ki jih ima, meni, da pritožniki niso dokazali, da delegacija Komisije ni izpolnila obveznosti Komisije, ki izhajajo iz četrte loméjske konvencije.

2.7 Varuh zato meni, da ni bila ugotovljena nobena nepravilnost delegacije Komisije v zvezi s tem vidikom primera.

3 Postopek za dobro pisarno

3.1 Pritožniki so v pritožbi trdili, da je Komisija neupravičeno zamujala s postopkom dobre pisarne in da ni dovolj poglobljeno ocenila argumentov Z.

3.2 Komisija je v svojem mnenju poudarila, da je postopek dobre pisarne precej prožen in ga v veliki meri narekuje sam primer. Zlasti če Komisija kadar koli ugotovi, da stranke ne morejo doseči sporazumne rešitve spora, o tem obvesti stranke in postopek se konča. Vsaka stranka lahko nato nadaljuje postopek reševanja sporov, določen v pogodbi. Komisija je obžalovala čas, ki je pretekel med sprejetjem dobrodelnega postopka s strani strank junija 1998 in končno oceno, opravljeno julija 2000.

Institucija je v svojem mnenju nadalje poudarila, da je to zamudo povzročila potreba po pridobitvi ocene kakovosti barve, ki jo je dobavil Z, in reorganizacija služb Komisije, ki so obravnavale primer.

Poleg tega je Komisija dodala, da bi se spor med strankama lahko rešil bodisi v skladu z nacionalno zakonodajo afriške države bodisi z arbitražo v skladu s postopkovnimi pravili, ki jih je odobril Svet ministrov AKP-ES.

3.3 Pritožniki so v svojih pripombah navedli, da mora Komisija upoštevati načela dobrega upravljanja, čeprav se strinjajo, da je postopek dobrega upravljanja precej prožen. Pritožniki so zavrnili pojasnila Komisije, da je bil postopek dobre pisarne odložen zaradi notranje reorganizacije njenih služb. Pritožniki so nadalje trdili, da niso bili seznanjeni z nobeno oceno kakovosti barve, ki jo je dobavil dobavitelj, izvedeno na zahtevo Komisije.

Poleg tega so pritožniki poudarili, da v nasprotju s tem, kar je navedla Komisija, spora med strankama ni bilo mogoče rešiti niti v skladu z nacionalno zakonodajo afriške države niti z arbitražo, saj ni bilo več mogoče ugotoviti kakovosti barve.

Nazadnje, pritožniki so menili, da Komisija ni ustrezno upoštevala, da je zamudo pri dobavi blaga s strani družbe Z povzročila višja sila.

3.4 Da bi nadaljeval preiskavo v tej zadevi, je varuh človekovih pravic prosil Komisijo, naj poda svoje mnenje o pripombah pritožnikov, da niso seznanjeni z nobeno oceno kakovosti barve, ki je bila opravljena na zahtevo Komisije.

3.5 Komisija je v svojem odgovoru poudarila, da so njene tehnične službe med postopkom dobre pisarne menile, da bi potrebovale objektivna merila, da bi lahko predlagale rešitev zadeve. Vendar je Komisija nato ugotovila, da so se ustrezni preskusi za ugotavljanje kakovosti barve zdeli predragi glede na takrat pričakovane rezultate. Komisija je priznala, da je izgubila čas pri iskanju načinov za izvedbo ocene in da ocena, na katero se je sklicevala v svojem mnenju, ni bila opravljena. Komisija je v svojem mnenju „zaradi potrebe po pridobitvi ocene kakovosti barve (…)“ mislila, da je izgubila čas, da bi našla način za izvedbo ocene. Komisija se je opravičila za to izjavo, ki se je zdela zavajajoča.

3.6 Pritožniki so v svojih pripombah na odgovor Komisije trdili, da je glavni razlog, ki ga Komisija navaja kot utemeljitev zamude postopka dobre pisarne, tj. ocena barve, ki jo je dobavil Z, postal nevzdržen, saj taka ocena ni bila nikoli izvedena.

3.7 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je postopek dobrega delovanja neformalen postopek, ki ga Komisija lahko začne šele potem, ko ga sprejmejo vse udeležene strani. Ugotavlja tudi, da gre, kot je navedla Komisija, za precej prožen postopek, ki ga v veliki meri narekuje zadeva sama, in da Komisija, če kadar koli ugotovi, da med strankama ni mogoče doseči sporazumne rešitve spora, strankama sporoči svoje sklepe in zaključi postopek.

Vendar varuh človekovih pravic meni, da mora Komisija med tem postopkom upoštevati načela dobrega upravljanja.

3.8 Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da uprava sprejme odločitev v razumnem roku. V obravnavani zadevi varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija v svojem mnenju sklicevala na oceno barve, ki jo je predložil Z, kot glavni razlog za trajanje postopka dobre pisarne. Vendar se je med preiskavo izkazalo, da taka ocena ni bila nikoli opravljena.

Varuh človekovih pravic tudi ugotavlja, da je iz korespondence, ki je potekala med Z in Komisijo, razvidno, da je Komisija v pismu z dne 14. oktobra 1999 navedla, da se "postopek dobre pisarne približuje končni fazi. Kljub kadrovskim omejitvam upamo, da vas bomo lahko o našem predlogu za rešitev tega vprašanja obvestili v roku enega meseca (...)". Vendar se zdi, da je Komisija svoj predlog za rešitev zadeve predložila šele julija 2000.

Na podlagi tega varuh človekovih pravic meni, da Komisija ni predložila prepričljive razlage za trajanje postopka za dobro pisarno.

3.9 V zvezi s trditvijo pritožnikov, da Komisija ni dovolj poglobljeno ocenila argumentov Z, varuh človekovih pravic meni, da se na podlagi dokazov, ki jih ima, zdi, da Komisija ni jasno pojasnila, kako je ob odsotnosti tehnične ocene kakovosti barve, ki jo je predložil Z, prišla do sklepa, da se Z predlaga sprejetje 38.257 EUR za poravnavo zadeve. Poleg tega ugotavlja, da Komisija ni podala pripomb na pripombo pritožnikov, da je bila zamuda dveh mesecev, ki je bila pripisana podjetju Z za dobavo barve za cesto, posledica višje sile.

3.10 To je primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bo zato v zvezi s tem vidikom zadeve Komisiji podal kritično pripombo.

4 Trditve pritožnikov

4.1 V svojem dopisu o začetku te preiskave je varuh človekovih pravic prosil Komisijo, naj poda pripombe na trditve pritožnikov, da bi morala Komisija plačati znesek 153 152,45 EUR, kar ustreza 40 % pogodbene takse, povečane za obresti, obračunane od 28. oktobra 1997, tj. 90 dni po tem, ko je stranka izdala potrdilo o začasnem sprejemu, in stroške, ki jih je Z prevzel med postopkom za dobro pisarno.

4.2 Ker se je zdelo, da Komisija ni obravnavala vprašanja v zvezi z zahtevkom pritožnikov za povračilo stroškov, ki jih je Z prevzel med postopkom za dobro pisarno, je varuh človekovih pravic v svojem dopisu z dne 23. aprila 2004 institucijo izrecno pozval, naj predloži pripombe.

4.3 Komisija je v svojem odgovoru poudarila, da je postopek dobre pisarne postopek, ki ga Komisija ponuja pogodbenim strankam, da bi jim pomagala pri reševanju sporov, in da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Komisija je trdila, da v nobenem primeru ne more biti odgovorna za pravne stroške, ki so jih pritožniki prevzeli med tem postopkom.

4.4 Pritožniki so v svojih pripombah na odgovor Komisije pojasnili, da ne trdijo, da bi morala Komisija povrniti pravne stroške, ki jih je oseba Z prevzela med postopkom za dobro pisarno, temveč da bi morala povrniti pravne stroške, ki jih je prevzela po njegovem zaključku, saj je morala oseba Z za rešitev zadeve zaprositi za pravno pomoč.

4.5 Varuhinja človekovih pravic je seznanjena s pojasnilom pritožnikov v zvezi s tem vidikom zadeve. Vendar Komisija v dopisu o začetku te preiskave ni bila pozvana, naj predloži pripombe v zvezi s to specifično točko. Glede na to, da se zdi, da pritožniki niso nasprotovali tej razlagi svoje pritožbe, in glede na to, da je ta zadeva pripravljena na odločitev in da je bila pritožba vložena že septembra 2002, se varuhu človekovih pravic ne zdi primerno obravnavati te nove trditve v tej odločbi. Pritožniki pa lahko vložijo novo pritožbo v zvezi s to točko, če tako želijo.

4.6 V zvezi z zahtevo pritožnikov, da bi morala Komisija plačati znesek 153 152,45 EUR, povečan za obresti, obračunane od 28. oktobra 1997, glede na pogodbeno naravo primera in omejen obseg pregleda varuha človekovih pravic ne more podpreti zahteve pritožnikov.

Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednje kritične pripombe:

Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da uprava sprejme odločitev v razumnem roku. V obravnavani zadevi varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija v svojem mnenju sklicevala na oceno barve, ki jo je predložil Z, kot glavni razlog za trajanje postopka dobre pisarne. Vendar se je med preiskavo izkazalo, da taka ocena ni bila nikoli opravljena. Varuh človekovih pravic prav tako ugotavlja, da je Komisija v svojem pismu z dne 14. oktobra 1999 navedla, da se "postopek dobre pisarne približuje končni fazi. Kljub kadrovskim omejitvam upamo, da vas bomo lahko o našem predlogu za rešitev tega vprašanja obvestili v roku enega meseca (...)". Vendar se zdi, da je Komisija svoj predlog za rešitev zadeve predložila šele julija 2000. Na podlagi tega varuh človekovih pravic meni, da Komisija ni predložila prepričljive razlage za trajanje postopka za dobro pisarno. To je primer nepravilnosti.

V zvezi s trditvijo pritožnikov, da Komisija ni dovolj poglobljeno ocenila argumentov Z, Varuh meni, da se na podlagi dokazov, ki jih ima, zdi, da Komisija ni jasno pojasnila, kako je ob odsotnosti tehnične ocene kakovosti barve, ki jo je predložil Z, prišla do sklepa, da se Z predlaga sprejetje 38.257 EUR za poravnavo zadeve. Poleg tega ugotavlja, da Komisija ni podala pripomb na pripombo pritožnikov, da je bila zamuda dveh mesecev, ki je bila pripisana podjetju Z za dobavo barve za cesto, posledica višje sile. To je primer nepravilnosti.

Glede na to, da se vidik zadeve, ki se nanaša na postopek dobre pisarne, nanaša na posebne dogodke v preteklosti, varuh človekovih pravic meni, da si ni primerno prizadevati za mirno rešitev zadeve. V zvezi s trditvijo pritožnikov, da bi morala Komisija povrniti pravne stroške, ki jih je prevzel Z, po zaključku dobrodelnega postopka, so bili pritožniki obveščeni, da lahko glede na to, da ta vidik zadeve ni bil predmet te preiskave, vložijo novo pritožbo v zvezi s to točko, če to želijo.

Na podlagi tega varuh človekovih pravic zadevo zaključi.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 1991, L 229, str. 1.