Spoštovani g.

septembra 2002 ste se pri Evropskem varuhu človekovih pravic pritožili zoper Evropsko komisijo. Ta pritožba se je nanašala na pogodbo, ki sta jo sklenila irski odbor za morsko ribištvo in GD XIV Evropske komisije, s katero se je odbor zavezal, da bo izvedel raziskavo o „fizičnem medsebojnem delovanju sivih tjulnjev in ribolovnega orodja“.

Dne 10. septembra 2002 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije.

septembra 2002 ste mi poslali novo sporočilo v zvezi z vašo pritožbo, ki sem ga 17. septembra 2002 posredoval Komisiji. O tem ste bili obveščeni v dopisu, poslanem istega dne.

Dodatne dokumente v zvezi z vašo pritožbo ste predložili v dopisu z dne 16. septembra 2002. To pismo in te dokumente sem 25. septembra 2002 posredoval Komisiji.

septembra 2002 ste zaprosili za nasvet v zvezi s pismom, ki ste ga nameravali poslati irskim organom. V svojem odgovoru z dne 23. septembra 2002 sem pojasnil, da v takem primeru ne morem svetovati, in predlagal, da se v primeru težav obrnete na irskega varuha človekovih pravic.

septembra 2002 ste mi poslali dodatno vprašanje v zvezi z vašo pritožbo, na katero sem odgovoril 2. oktobra 2002.

Komisija je svoje mnenje poslala 17. oktobra 2002. Posredoval sem vam ga 18. oktobra 2002 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 22. oktobra in 16. decembra 2002.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik, irski državljan, je delal za Irish Sea Fisheries Board (irski organ). Odbor je leta 1993 sklenil pogodbo (referenčna številka PEM/93/06) z Generalnim direktoratom Evropske komisije (GD) XIV (Ribištvo), s katero se je Komisija zavezala, da bo zagotovila največ 62 000 Ecujev (47,7 % skupnih stroškov) za stroške raziskav o "fizičnem sodelovanju med sivimi tjulnji in ribolovnim orodjem". Pritožnik je bil odgovoren znanstvenik za to raziskovalno pogodbo.

Po navedbah pritožnika je bil Komisiji marca 1997 predložen osnutek končnega poročila. Pritožnik je trdil, da je osnutek poročila napisal sam vsaj v skladu z doktorskim standardom in da je bil neformalno strokovno pregledan, preden je bil poslan Komisiji. V pismu z dne 7. maja 1997 je Komisija obvestila pritožnika, da je bil osnutek poročila ocenjen in "sprejet kot zadovoljivo končno poročilo". Po navedbah pritožnika tega osnutka končnega poročila, potem ko ga je Komisija sprejela, v končnem poročilu ni bilo mogoče bistveno spremeniti. Po mnenju pritožnika je moral odbor poročilo objaviti čim prej po sprejetju osnutka.

V skladu s členom 3 („Poročila in dokumenti“) pogodbe so bile naloge, ki jih je izvajalec opravil pri izvajanju te pogodbe, predmet poročil, pripravljenih v skladu s Prilogo III. V njem je bilo zlasti podrobno opisano, kako je treba pripraviti končno poročilo, in določeno, da je treba osnutek (končnega) poročila Komisiji predložiti do določenega datuma. Priloga III je nadalje določala: "Komisija bo nato izvajalca obvestila o svojem sprejetju ali mu poslala svoje pripombe. Izvajalec bo v enem mesecu po prejemu morebitnih pripomb Komisije Komisiji poslal dokončno poročilo, v katerem bodo upoštevane te pripombe ali predstavljena alternativna stališča. (.)"

Člen 9(2) splošnih pogojev, ki se uporabljajo za naročila, ki jih odda Komisija Evropskih skupnosti (Priloga I), je določal, da avtorske in druge lastninske pravice v zvezi z „rokopisi“ pripadajo izključno EU, razen če take pravice že obstajajo. Člen 9(3) je določal, da mora EU vse pravice iz rokopisov pridobiti na „datum sprejetja“.

Pritožnik je trdil, da je bil po tem, ko je Komisija sprejela osnutek končnega poročila, obveščen, da je bil matični organ javne uprave odbora, takratni oddelek za morske in naravne vire, zelo nezadovoljen z osnutkom poročila in je zahteval uredniški nadzor nad pripravo končnega poročila. Pritožnik je septembra 1997 odstopil iz upravnega odbora. Trdil je, da je bil osnutek končnega poročila naknadno bistveno spremenjen in da končno poročilo, ki je bilo objavljeno več kot leto dni po tem, ko je ostal malo podoben osnutku. Po mnenju pritožnika je končno poročilo izničilo, nevtraliziralo ali izbrisalo glavne ugotovitve glavnega poročila.

V članku v reviji "Fishing News", objavljenem oktobra 2000 (kopija katerega je bila predložena varuhu človekovih pravic), je pritožnik trdil, da je glavna razlika med obema poročiloma ta, da v končnem poročilu manjka opis poskusa iz osnutka končnega poročila. V skladu s člankom je ta poskus pokazal, da so tjulnji lahko odstranili cele ribe iz zabodnih mrež. Pritožnik je trdil, da je odstranitev poskusa omogočila, da se v končnem poročilu opiše izguba rib, za katero je bilo ugotovljeno, da so jo „morda povzročile jegulje ali drugi veliki plenilci“.

8. maja 2002 je pritožnik vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic (pritožba 836/2002/GG). Ta pritožba je bila zavrnjena z odločbo z dne 27. maja 2002 z utemeljitvijo, da pritožnik Komisiji še ni predložil ustreznih predhodnih pristopov.

Pritožnik je nato 13. junija 2002 pisal generalnemu direktorju GD za ribištvo pri Evropski komisiji in zahteval pojasnila, zakaj je Komisija dovolila spremembo osnutka končnega poročila. Pritožnik trdi, da do odločitve o obnovitvi njegove pritožbe varuhu človekovih pravic septembra 2002 ni prejel niti odgovora niti potrdila o prejemu.

Pritožnik je v svoji novi pritožbi v bistvu trdil, (1) da Komisija ni upoštevala veljavnih pravil, ko je odboru dovolila bistvene spremembe poročila v primerjavi z osnutkom poročila, ki ga je sprejel, in (2) da Komisija ni odgovorila na njegov dopis z dne 13. junija 2002, v katerem je prosil za pojasnilo, zakaj so bile te spremembe dovoljene.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

Zdi se, da se večina pritožbe nanaša na notranje zadeve odbora in oddelka, ne pa na zadeve v zvezi s Komisijo.

Pritožnik je trdil, da osnutka končnega poročila ni mogoče bistveno spremeniti, ko ga Komisija sprejme. Kar zadeva pogodbene vidike, iz pregleda pogodbe in njenih prilog ni bila razvidna nobena taka zahteva. Kar zadeva postopkovne vidike, ni bilo običajno, vendar ni bilo neznano, da se končno poročilo razlikuje od osnutka končnega poročila, čeprav ga je Komisija sprejela. Navsezadnje je bila odgovornost in dolžnost izvajalca (tj. odbora), da predloži končno poročilo v obliki, ki se mu je zdela primerna. Komisija v takem postopku ni želela posredovati.

Glavni parameter Komisije, ki je privedel do sprejetja ali zavrnitve poročila, bodisi osnutka bodisi končnega, je bil, ali so bili pogoji pogodbe upoštevani. Tako je bilo tudi pri tej pogodbi. Kadar koli Komisija ugotovi pomanjkljivosti v znanstveni analizi rezultatov dela, opravljenega med izvajanjem pogodbe, se izvajalcu predložijo ustrezne pripombe in zahteva sprememba. Vendar to ni veljalo za to pogodbo niti v osnutku poročila niti v končnem poročilu. Če je izvajalec v svojem končnem poročilu želel spremeniti ugotovitve, ki izhajajo iz znanstvene analize, bi moral to storiti in je bil do tega upravičen.

Pogodba je prvotno zahtevala, da odbor predloži izkaz stroškov in s tem pogodbo dokonča do 15. januarja 1998. Vendar je odbor 7. januarja 1998 po telefaksu stopil v stik s Komisijo, ki je pojasnila, da je pritožnik odšel, ne da bi pripravil izkaz stroškov. Odbor je zato zaprosil za podaljšanje do sredine februarja 1998. Poleg tega je odbor zaprosil za podaljšanje pogodbe do sredine junija 1998, da bi imel dovolj časa za spremembe končnega poročila. Komisija se je z dopisom z dne 9. januarja 1998 strinjala s to zahtevo.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da je bil osnutek končnega poročila zaradi sprememb zastarel in da spremembe niso vplivale le na sklepe, temveč so bili črtani pomembni deli o znanstvenih podatkih in analizah.

Pritožnik je dodal, da če bi bila Komisija upravičena sprejeti spremembe med obema poročiloma, bi bil zapravljen precejšen znesek davkoplačevalskega denarja.

ODLOČBA

1 Uvodna opomba

1.1 Ta pritožba se nanaša na pogodbo (referenčna številka PEM/93/06) med Irish Sea Fisheries Board (irskim organom) in Generalnim direktoratom Evropske komisije (GD) XIV (ribištvo), s katero se je Komisija zavezala, da bo zagotovila del stroškov raziskav "Fizične interakcije med sivimi tjulnji in ribolovnim orodjem". Pritožnik, ki je takrat delal za odbor in je bil odgovoren znanstvenik pri tej pogodbi o raziskavah, trdi, da je bil osnutek končnega poročila bistveno spremenjen zaradi vmešavanja drugega irskega organa, takratnega oddelka za morske in naravne vire, potem ko ga je Komisija sprejela.

1.2 Komisija trdi, da se velik del pritožbe nanaša na notranje zadeve odbora in navedenega oddelka. Vendar je sama pritožba naslovljena na Komisijo, ta odločba pa obravnava le obtožbe proti Evropski komisiji.

1.3 Pritožnik v svojih pripombah trdi, da je pristop Komisije povzročil znatno zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Ker ni nobenih podpornih dokazov, varuh človekovih pravic ne more preveriti, ali je ta nadaljnja trditev utemeljena. Vendar bi pritožnik lahko razmislil o tem, da bi o zadevi obvestil Evropsko računsko sodišče (12, rue Alcide De Gasperi, L-1615 Luxembourg), ki bi lahko preučilo zadevo.

2 Sprejetje bistvenih sprememb osnutka končnega poročila s strani Komisije

2.1 Pritožnik trdi, da Komisija ni upoštevala veljavnih pravil, ko je odboru omogočila, da je poročilo bistveno spremenil v primerjavi z osnutkom poročila, ki ga je sprejel.

2.2 Komisija meni, da je pogodbena stranka odgovorna za predložitev končnega poročila v obliki, ki se ji zdi primerna, in da Komisija ne želi posegati v tak postopek. Po mnenju Komisije vpogled v pogodbo ni razkril take zahteve, kot jo zatrjuje pritožnik.

2.3 Varuh ugotavlja, da Komisija ne oporeka pritožnikovi trditvi, da je bil osnutek končnega poročila, ki ga je Komisija sprejela, bistveno spremenjen. Vendar meni, da se zdi stališče Komisije, v skladu s katerim je bila odgovornost in dolžnost izvajalca, da predloži končno poročilo v obliki, ki se mu zdi primerna, razumno.

2.4 V teh okoliščinah se zdi, da Komisija v zvezi s prvo trditvijo ni ravnala nepravilno.

3 Neodgovor na dopis z dne 13. junija 2002

3.1 Pritožnik trdi, da Komisija ni odgovorila na njegov dopis z dne 13. junija 2002, v katerem je zahteval pojasnilo, zakaj je Komisija dovolila te spremembe.

3.2 Po njenem mnenju Komisija te trditve ni obravnavala. Vendar je v svojem mnenju odgovorila na vprašanje, ki ga je pritožnik postavil v navedenem dopisu.

3.3 Dobra upravna praksa je, da se odgovori na pisma državljanov v razumnem roku (1). V skladu s Kodeksom dobrega upravnega ravnanja Komisije se odgovor na dopis, naslovljen na Komisijo, pošlje v petnajstih delovnih dneh od datuma prejema (2). V tem primeru je Komisija obravnavala vprašanje, ki ga je postavil pritožnik v dopisu z dne 13. junija 2002 v svojem mnenju, ki ga je 17. oktobra 2002 predložila varuhu človekovih pravic. Ker Komisija ni odgovorila na dopis pritožnika v ustreznem roku, to pomeni nepravilnost. V zvezi s tem bo podana kritična pripomba.

4 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Dobra upravna praksa je, da se odgovori na pisma državljanov v razumnem roku (3). V skladu s Kodeksom dobrega upravnega ravnanja Komisije se odgovor na dopis, naslovljen na Komisijo, pošlje v petnajstih delovnih dneh od datuma prejema (4). V tem primeru je Komisija obravnavala vprašanje, ki ga je postavil pritožnik v dopisu z dne 13. junija 2002 v svojem mnenju, ki ga je 17. oktobra 2002 predložila varuhu človekovih pravic. Ker Komisija ni odgovorila na pismo pritožnika z dne 13. junija 2002, to pomeni nepravilnost.

Glede na to, da se ti vidiki zadeve nanašajo na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, ni primerno doseči sporazumne rešitve zadeve. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

Jacob SÖDERMAN

---

(1) Glej člen 17(1) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je predlagal varuh človekovih pravic in odobril Evropski parlament (na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu).

(2) Objavljeno v UL 2000, št. 267, str. 63 (pod 4).

(3) Glej člen 17(1) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je predlagal varuh človekovih pravic in odobril Evropski parlament (na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu).

(4) Objavljeno v UL 2000, št. 267, str. 63 (pod 4).