Spoštovana gospa P.,

aprila 2002 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z vašo izključitvijo iz ocenjevanja predlogov v okviru razpisa za zbiranje predlogov 1999/C72/14.

maja 2002 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Evropska komisija je svoje mnenje poslala 5. julija 2002. Posredoval sem vam ga s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 29. avgusta 2002.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po navedbah pritožnika so bila pomembna naslednja dejstva:

Dne 12. marca 2002 je pritožnik Evropski komisiji predložil predlog za individualno štipendijo Marie-Curie v okviru razpisa za zbiranje predlogov 1999/C 72/14 (v nadaljnjem besedilu "razpis za zbiranje predlogov") za posredne dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja. Rok za predložitev predlogov je bil 13. marec 2002.

Pritožnica je s kurirsko službo "Chronopost" poslala svoj predlog, ki je bil poslan iz Pariza 12. marca 2002. Ta kurirska služba je zagotovila dostavo v 24 urah za mednarodne pošiljke. Vendar je bil pritožnikov predlog Komisiji predložen 14. marca 2002, po roku, navedenem v razpisu za zbiranje predlogov.

Dne 13. marca 2002, po povezavi z internetom, da bi preverila sledenje svoje pošiljke, je pritožnica ugotovila, da je njen predlog še vedno v Franciji. Takoj je po telefaksu obvestila službe Komisije (enota za štipendije Marie Curie), da bo kurirska služba "Chronopost" njen predlog poslala z zamudo. Na pritožnikovo zahtevo ji je kurirska služba poslala dopis, v katerem je navedla, da je odgovorna za zamudo pri dostavi in da ji bo povrnila stroške. Pritožnica je Komisiji poslala ta dopis, v katerem je navedla, da ni odgovorna za zamudo pri predložitvi svojega predloga, in zahtevala, da se ta obravnava za oceno.

Pritožnica je v svojem telefonskem klicu Komisiji predlagala, da se njen predlog po telefaksu pošlje enoti za štipendije Marie Curie. Opozorili so jo, da v razpisu za zbiranje predlogov ta način predložitve ni predviden in da so zato predlogi, poslani po telefaksu, nesprejemljivi.

V pismu z dne 15. aprila 2002 je generalno direktorico podjetja D-G Research obvestila o svojih težavah pri sestavljanju predloga pred rokom, navedenim v razpisu za zbiranje predlogov, in o zamudi pri dostavi, za katero ni bila odgovorna. Dne 8. maja 2002 so službe Komisije obvestile pritožnika, da se njen predlog šteje za neupravičenega, ker je bil predložen po roku za predložitev, navedenem v razpisu za zbiranje predlogov (z dne 13. marca 2002 ob 17. uri po bruseljskem lokalnem času). Dne 13. maja 2002 je generalni direktor v svojem odgovoru na pritožnikovo pismo potrdil neupravičenost pritožnikovega predloga. Dejal je, da nespoštovanja zavez kurirskih podjetij s pravnega vidika ni mogoče sprejeti kot upravičene, če so bili predlogi predloženi po izteku roka.

aprila 2002 je pritožnik vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Trdila je, da je bila odločitev Evropske komisije, da jo izključi iz ocenjevanja predlogov, neupravičena, saj ni bila odgovorna za zamudo pri predložitvi svojega predloga. Trdila je tudi, da je dejstvo, da je Komisija določila dodatnih 48 ur zamude za elektronsko pošiljanje v primerjavi s pošiljanjem v papirni obliki po pošti, nepošteno.

Pritožnica trdi, da bi bilo treba njen predlog šteti za upravičenega.

Poizvedba

Evropska komisija je v svojem mnenju o pritožbi povzela naslednje:

V zvezi s trditvijo o svoji neupravičeni odločitvi, da pritožnika izključi iz ocene predlogov, je Komisija trdila, da je treba za zagotovitev preglednosti in enake obravnave vse predloge obravnavati v skladu z istimi pravili. Dodala je, da je v Vodniku za individualne štipendije Marie Curie za predlagatelje jasno navedeno, da „morajo predlogi prispeti na Komisijo v ustreznem roku. Zato je zelo priporočljivo, da se predlogi predložijo dovolj zgodaj pred rokom za predložitev.“

Kot je bilo pritožniku že pojasnjeno v dveh pismih z dne 8. in 13. maja 2002, nespoštovanja obveznosti dostavnih podjetij s pravnega vidika ni mogoče sprejeti kot upravičene, če so bili predlogi predloženi po izteku roka. Pravna služba Komisije je to potrdila.

V zvezi s trditvijo, da je dodatna 48-urna zamuda pri elektronski predložitvi nepravična, je Komisija trdila, da ni utemeljena. Bistveni pogoji za predložitev v papirni in elektronski obliki so enaki: predlog je treba dokončati in predložiti (papirni predlog ali dokument o potrditvi) Komisiji pred rokom razpisa za zbiranje predlogov. Da bi se elektronska predložitev štela za veljavno, mora predlagatelj pridobiti digitalno potrdilo, dokončati postopek žigosanja in potrjevanja ter datoteko o potrditvi poslati Komisiji pred iztekom roka za razpis za zbiranje predlogov. Datoteko z nespremenjenim predlogom je treba elektronsko prejeti v 48 urah po roku. Cilj tega 48-urnega roka je zagotoviti, da dostava veliko večje datoteke s predlogom ni blokirana zaradi prezasedenosti strežnikov. Nobena metoda torej nima časovne prednosti pred drugo. Predlagatelji lahko sami izberejo način, na katerega bodo oddali svoj predlog.

Komisija je nazadnje navedla, da je bilo iz korespondence pritožnika jasno, da je bila seznanjena s temi možnostmi.

Evropski varuh človekovih pravic je mnenje Komisije posredoval pritožniku in ga pozval, naj poda pripombe. Pritožnica je v svojih pripombah vztrajala pri svoji pritožbi. Trdila je, da predlagatelj ne bi smel biti odgovoren za nespoštovanje zavez dostavnih podjetij, kar zadeva upravičenost predloga. Dejstvo, da Komisija meni, da predlogi, predloženi po roku, v katerem so dostavna podjetja odgovorna za zamudo, niso upravičeni, lahko privede do diskriminatornih situacij. Lokalni predlagatelji imajo več časa za svoj projekt in porabijo manj denarja v primerjavi z drugimi predlagatelji, ki živijo dlje in morajo uporabljati dostavne storitve. Zato je verjetneje, da bodo predlogi, ki jih predložijo lokalni predlagatelji, obravnavani v oceni.

Trdila je tudi, da obstaja časovna razlika med obema načinoma predložitve. Pri elektronski predložitvi mora predlog prispeti v 48 urah po roku, tj. do 15. marca do 17.00. Tako podaljšanje roka ne velja za vloge v papirni obliki. Predlogi, poslani po pošti, se lahko pošljejo po roku iz razlogov, na katere predlagatelji ne morejo vplivati.

Na koncu je trdila, da se zdi, da lahko predlagatelji prosto izberejo le način, s katerim bodo predložili svoj predlog. Elektronska predložitev predloga dejansko zahteva, da ima predlagatelj tehnične vire. Prenesti je treba posebno programsko opremo (»ProTool«). Postopek pečatenja in potrjevanja za pridobitev digitalnega potrdila zahteva spoštovanje drugih pravil. Vsemu temu postopku morata slediti tako predlagatelj kot tudi direktor projekta.

ODLOČBA

1.1 Pritožnica trdi, da je bila odločitev Komisije, da jo izključi iz ocenjevanja predlogov, neupravičena, saj ni bila odgovorna za zamudo pri predložitvi svojega predloga.

1.2 Komisija je menila, da je treba za zagotovitev preglednosti in enake obravnave vse predloge obravnavati v skladu z istimi pravili. S pravnega vidika ni mogoče sprejeti nespoštovanja zavez, ki so jih sprejela dostavna podjetja, da bi se štelo, da so predlogi, predloženi po roku, upravičeni.

1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se v razpisu za zbiranje predlogov predlagateljem priporoča, da predložijo predloge precej pred rokom za predložitev. Navedeno je tudi, da se vsi predlogi, ki prispejo z zamudo do ustreznega roka, ne bodo upoštevali pri ocenjevanju. V obravnavanem primeru ima varuh človekovih pravic na voljo dokaze, da je pritožnica 12. marca 2002 Komisiji poslala svoj predlog. Vendar je bil dostavljen 14. marca 2002 zaradi velike težave pri dostavi s strani kurirske službe.

1.4 Varuh meni, da so bili predlagatelji v razpisu za zbiranje predlogov ustrezno obveščeni o zahtevah in pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za oceno njihovih predlogov. Komisija je predlagateljem priporočila, naj svoje predloge predložijo precej pred rokom. Komisija je s tem, ko je zavrnila nespoštovanje zavez, ki so jih sprejela dostavna podjetja, in štela, da so predlogi, predloženi po roku, upravičeni, zagotovila, da so bili vsi predlogi obravnavani po istih pravilih v skladu s preglednostjo in enako obravnavo.

1.5 Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic torej ni videti, da bi Komisija ravnala nepravilno.

2.1 Pritožnik trdi, da je bilo dejstvo, da je Komisija za elektronsko pošiljanje določila dodatnih 48 ur zamude v primerjavi s pošiljanjem v papirni obliki po pošti, nepošteno. Pritožnik tega postopka ni uporabil sam.

2.2 Komisija je trdila, da ta trditev ni utemeljena. Namen te 48-urne zamude je zagotoviti, da dostava veliko večje datoteke s predlogom ni blokirana v strežnikih.

2.3 Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v razpisu za zbiranje predlogov navedeno, da mora v zvezi z roki za elektronsko predložitev "datoteka s potrditvijo prispeti na Komisijo pred ustreznim rokom, datoteka z elektronskim predlogom pa mora prispeti v 48 urah po roku". Komisija je v svojem mnenju o pritožbi dodala, da elektronske datoteke s predlogom ni mogoče spremeniti in da je namen 48-urne zamude zagotoviti, da dostava veliko večje datoteke s predlogom na strežnikih ni blokirana. Varuh človekovih pravic meni, da so pogoji za elektronsko predložitev z 48-urno zamudo razumni in v mejah diskrecijske pravice institucije.

2.4 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da Komisija v zvezi s tem vidikom zadeve ni storila nobene nepravilnosti.

3 Glede na ugotovitve, da v oddelkih 1 in 2 tega sklepa ni bilo nepravilnosti, varuh meni, da ni treba nadalje preiskati pritožnikove trditve.

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska komisija ni ravnala nepravilno.

Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN