Spoštovani g.

septembra 2001 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Evropski komisiji v zvezi z razpisom EuropeAid/112404/C/SV (sklop 1) Spremljanje izvajanja projektov (Tacis in Balkan). Vaša pritožba je vložena v imenu konzorcija.

Pritožbo sem 12. oktobra 2001 posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 8. februarja 2002. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 21. marca 2002. maja 2002 ste Evropskemu varuhu človekovih pravic poslali dodatne pripombe.

V pismu, poslanem 15. julija 2002, sem Komisiji poslal predlog sporazumne rešitve. Istega dne sem vam poslal kopijo predloga. Dne 20. julija 2002 ste potrdili prejem mojega predloga. novembra 2002 sem prejel mnenje Komisije o tem predlogu. Dne 20. novembra 2002 ste predložili novo vlogo. Mnenje Komisije sem vam posredoval 10. decembra 2002 s pozivom, da predložite pripombe, če tako želite. Dne 27. januarja 2003 ste mi poslali svoje pripombe na mnenje Komisije.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je projektni direktor konzorcija Integration GmbH. Septembra 2001 je v imenu konzorcija pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložil pritožbo proti Evropski komisiji.

Po mnenju pritožnika so pomembne naslednje točke:

Evropska komisija je 5. junija 2001 skupaj s štirimi drugimi sklopi objavila razpis za spremljanje izvajanja projektov (Tacis in Balkan) za naročilo storitev. Konzorcij "Integration GmbH" je 9. julija 2001 Komisiji, Uradu za sodelovanje EuropeAid, predložil ponudbo v okviru javnega razpisa št. Europeaid.112404/C/SV (sklop 1).

Pritožnik je 18. junija 2001, preden je predložil ponudbo, skupaj z drugimi ponudniki od Komisije zahteval pojasnila o nekaterih točkah v mandatu. Eno od vprašanj, ki jih je pritožnik postavil Komisiji, se je nanašalo na finančno oceno. Pritožnik je vprašal, ali temelji na cenah na enoto ali na svetovni ceni. Komisija je 20. junija 2001 pritožniku odgovorila, da se „finančna ponudba oceni na podlagi cen na enoto/fiksnih stroškov in pristojbin“(točka B pojasnila z naslovom „Razčlenitev stroškov in finančna ponudba“). Pritožnik je zato svoj predlog utemeljil na predpostavki, da bo finančna ocena temeljila na cenah na enoto. Pritožnikov predlog je vseboval veliko število „delovnih dni strokovnjaka“, saj se je zavedal, da večje število delovnih dni strokovnjaka ne škoduje samodejno ponudniku, kadar ponudba temelji na cenah na enoto.

Pritožnik je 7. septembra 2001 slišal govorice, da je morda izgubil ponudbo na podlagi skupne cene in da je bilo naročilo oddano drugemu ponudniku, ker je njegov predlog vseboval bistveno manjši vnos "delovnih dni strokovnjaka". Pritožnik je nato 11. septembra 2001 pisal Komisiji in jo prosil za pojasnilo metode vrednotenja cen. Po pozivu Komisiji je bilo pritožniku rečeno, da na ta drugi dopis ne bo odgovoril. Naročilo je bilo oddano drugemu ponudniku za obdobje šestih mesecev.

Pritožnik se je nato 19. septembra 2001 odločil obrniti na varuha človekovih pravic. V pritožbi je zatrjeval morebitne nepravilnosti pri obravnavi ponudbe.

Trditve pritožnika je mogoče povzeti v naslednjih glavnih točkah:

(i) Pritožnik želi biti obveščen, ali je ocena dejansko temeljila na cenah na enoto.

(ii) Če je bila finančna ocena opravljena na podlagi skupne cene, bi morala Komisija prekiniti postopek in preveriti, ali je uporaba te napačne metode ocenjevanja povzročila nepravilno razvrstitev ponudb. V tem primeru bi bilo treba predloge ponovno izračunati na podlagi cen na enoto.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Evropska komisija je v svojem mnenju povzela naslednje točke:

Pritožnik je med razpisnim postopkom večkrat stopil v stik s službami Komisije. Komisija je menila, da bi se ravnanje pritožnika lahko obravnavalo kot poskus pridobitve dostopa do zaupnih informacij o razpisnem postopku. Poleg tega je Komisija izrazila "močno nestrinjanje z načinom, kako je pritožnik uporabil arbitražni postopek (...), za katerega se zdi, da je pritožnik vložil pritožbo le pri Evropskem varuhu človekovih pravic, da bi vplival na službe Komisije med razpisnim postopkom."

Naročilo je bilo oddano v skladu z veljavnimi postopkovnimi pravili, zlasti z oddelkom 4 Priročnika o postopkih (1). Ponudba pritožnika je bila zavrnjena, ker je bila stroškovno manj učinkovita.

V zvezi z merili za oddajo javnega naročila je v povabilu k oddaji ponudb določeno, da „morajo biti v finančni ponudbi navedeni: celotni proračun za storitve, opisane v mandatu za eno, prvo, leto. Ta proračun bo podlaga za oceno ponudbe.“ V oddelku 11.10.02 Priročnika o postopkih so opredeljena pravila za finančno oceno ponudb (2).

Točka B pisma s pojasnili, poslanega pritožniku 20. junija 2001 (3), se ne sme uporabljati zunaj konteksta in zunaj določb povabila k oddaji ponudb in razpisne dokumentacije. Čeprav je bil dopis s pojasnili poslan vsem ponudnikom, je bil pritožnik edini, ki je to točko uporabil za izpodbijanje razpisnega postopka, kar kaže na pomanjkanje logike pri njegovi razlagi.

Pri pogodbah o spremljanju se finančna ocena vedno opravi na podlagi globalnih cen. To vprašanje ni bilo nikoli izpostavljeno v prejšnjih razpisih za zbiranje ponudb. Glede na to, da je bil pritožnik izbrani ponudnik prejšnjega sistema spremljanja, bi moral biti dobro seznanjen z razpisnimi pravili.

Svetovalni odbor Evropske komisije za javna naročila in pogodbe (v nadaljnjem besedilu "AKP") je 19. septembra 2001 podal pozitivno mnenje o odločitvi Komisije. To mnenje potrjuje, da je bila tehnična in finančna ocena ponudb skladna z informacijami iz priročnika o postopkih, razpisnimi določbami in dopisom s pojasnili ponudnikom.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah povzel naslednje točke:

Pritožnik je z vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic menil, da je izbral pravi postopek.

Pritožnik je med razpisnim postopkom večkrat stopil v stik s službami Komisije. Njen namen je bil opozoriti Komisijo na morebitne nepravilnosti na podlagi nejasnih pristojnosti, zavajajočega pisma s pojasnilom in kršitve prevladujočih metod spremljanja Tacisa. Pritožnik ni prevzel pobude, da bi stopil v stik s Komisijo, da bi pridobil dostop do zaupnih informacij. Nasprotno, informacije o priporočilu Komisije ACPC so bile konzorciju posredovane iz različnih drugih virov.

Prav izkušnje petih družb konzorcija, ki so predložile ponudbo, so jih privedle do tega, da so zahtevale dopis s pojasnili. Zaradi njihovega poznavanja temeljnih razlik med Tacis Monitoringom in Global Monitoringom so opozorili Komisijo. Pritožnik je vedel, da so bili za globalno spremljanje (sklopi 2–5) letni nadzorni obiski natančno opredeljeni in da bo finančna ocena temeljila na svetovnih cenah. Nasprotno, za Tacis Monitoring (sklop 1) je bil zahtevani vnos za spremljanje v mandatu opredeljen le nejasno („pogostost obiskov za spremljanje na leto bo določena…, potem ko bodo znane posamezne zahteve vodij projektov…“). Ker je pritožnik vedel, da bo v takih primerih finančna ocena temeljila na cenah na enoto v skladu s Posebnim poročilom Računskega sodišča št. 16/2000 (4), je Komisijo zaprosil za pojasnilo.

Poleg tega je pritožnik navedel, da stavka „Ocena finančne ponudbe se opravi na podlagi cen na enoto/fiksnih stroškov“ v dopisu s pojasnili, ki ga je poslala Komisija, ni bilo mogoče najti v nobeni dokumentaciji, ki mu je bila na voljo. V skladu z razlago Računskega sodišča o metodi, ki jo je treba uporabiti v takih nejasnih primerih, je pritožnik ustrezno oblikoval svoj predlog.

Pritožnik se je v celoti strinjal s Komisijo, da je treba ta stavek v dopisu s pojasnili obravnavati v okviru celotnega besedila, vključno z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Vendar obseg pritožbe ni bil omejen na dopis s pojasnili, ampak se je skliceval tudi na različne točke opisa nalog.

Komisija je v svojem mnenju o pritožbi navedla drugačno opredelitev pravil za postopke finančne ocene od tiste iz dopisa s pojasnili. Dokumentacija, dostopna podjetjem, ki se potegujejo za razpise, kot je objavljena na spletni strani Komisije Europeaid, ne vključuje takega priročnika o postopkih. Pritožnik je svoj predlog utemeljil na "Praktičnem vodniku za postopke pogodb ES o zunanji pomoči" iz januarja 2001, v katerem oddelek 11.10.02 ne obstaja. Po mnenju pritožnika ta vodnik temelji na dokumentu z naslovom „Priročnik z navodili“, ki ga je 10. novembra 1999 sprejela Skupna služba za zunanje odnose. Pritožnik je domneval, da Komisija navaja notranji dokument ali prejšnjo različico tega priročnika z navodili.

Pritožnik je v sklepnih pripombah sklenil, da želi, da se v tem primeru najde " sporazumna interna rešitev".

Nadaljnje pripombe pritožnika

Dne 30. maja 2002 je pritožnik Evropskemu varuhu človekovih pravic poslal nadaljnje pripombe. Opozoril je na nujnost svoje pritožbe, saj je Komisija oddala sporno naročilo za šest mesecev, ki se je izteklo 15. junija 2002. Poudarja tudi, da želi, da se spor reši mirno.

UČINKOVITOSTI OMBUDŠMANA, KI JIH LAHKO PRIJATELJŠA REŠITEV

Možnost sporazumne rešitve

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika je varuhinja človekovih pravic začasno sklenila, da bi lahko prišlo do nepravilnosti Komisije. Razlogi za to ugotovitev so bili, če povzamemo, naslednji:

Evropska varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija v svojem pismu s pojasnili, ki je bilo poslano vsem ponudnikom, navedla, da bo finančna ocena izvedena na podlagi cen na enoto. V skladu s pravili razpisnega postopka je dopis s pojasnili, ki se pošlje vsem ponudnikom, za Komisijo zavezujoč. Vendar je Komisija pozneje v svojem mnenju navedla, da se za spremljanje pogodb, ki je v tem primeru vrsta pogodbe, ocena vedno izvede na podlagi cen na svetovni ravni. Varuhinja človekovih pravic je menila, da Komisija s tem, da je navedla, da bo uporabila cene na enoto, in s tem, da je nato uporabila splošno metodo določanja cen, ni upoštevala pravil, ki urejajo razpisni postopek.

Varuh človekovih pravic je zato 15. julija 2002 Komisiji predlagal sporazumno rešitev v skladu s členom 3(5) statuta varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je v svojem pismu pozval Komisijo, naj razmisli o sprejetju ukrepov za zadovoljitev pritožnika in s tem doseže sporazumno rešitev, ki bi odpravila morebitne nepravilnosti.

Odgovor Komisije

V svojem odgovoru z dne 18. novembra 2002 je Komisija obvestila varuha človekovih pravic, da ne more sprejeti rešitve, ki jo je predlagal evropski varuh človekovih pravic. Komisija se uradno ni strinjala s sklepi pritožnika in je zavrnila, da so njene službe odgovorne za njegovo napačno razlago. Komisija je menila, da so njene službe spoštovale pravila in načela, ki urejajo razpisni postopek.

Komisija je poudarila, da je pritožnik v svojih pripombah Evropskemu varuhu človekovih pravic navedel, da njegov predlog temelji na "Praktičnem vodniku za postopke sklepanja pogodb ES o zunanji pomoči". Vendar je v praktičnem vodniku v nasprotju s trditvami pritožnika predvideno, da Komisija sklene le dve vrsti pogodb o storitvah z uporabo dveh različnih finančnih ocen (5).

Prva se imenuje pogodba s skupno ceno, pri kateri mora biti v finančni ponudbi, sestavljeni iz enega samega lista papirja, navedena skupna cena ponudnika za opravljanje storitev v skladu z njegovo tehnično ponudbo.

Za drugo, pogodbo, ki temelji na nadomestilih, se primerjava opravi na podlagi skupnega zneska, dobljenega z množenjem stopnje nadomestila z ustreznim številom delovnih dni. Finančna ponudba mora vključevati razčlenitev proračuna in napoved denarnih tokov. Stopnje honorarjev, ki jih je treba plačati za strokovnjake, ki jih je svetovalec zagotovil za opravljanje storitev, skupaj z določbo o dodatnih izdatkih, so določene v razčlenitvi proračuna.

Pritožnik je kljub temu, da je svoj predlog utemeljil na praktičnem vodniku, pričakoval, da bodo službe uporabile tretjo metodo primerjave povprečne cene na enoto, ki v praktičnem vodniku ni predvidena. Komisija je poudarila, da poročilo Računskega sodišča št. 16/2000, ki ga je pritožnik navedel, da bi utemeljil svojo razlago, navaja, da je bila metoda vrednotenja povprečne cene na enoto opuščena.

Po mnenju Komisije je bilo v okviru metod, predvidenih v praktičnem vodniku, in ob upoštevanju, da pogodba ni bila pogodba v pavšalnem znesku, v pojasnilu, ki so ga podale službe, poudarjeno, da bi ocena med obema metodama finančnega vrednotenja temeljila na metodi primerjave cen na enoto/fiksnih stroškov in pristojbin ter ne bi bila izvedena z uporabo metode globalne cene. Zato je Komisija menila, da je bila ponudnikom pojasnjena predvidena metoda in da je bila finančna ocena v skladu s pravili, ki urejajo razpisni postopek.

Komisija je poudarila, da je bil pritožnik edini od skupno 26 ponudnikov, ki so prejeli enako pojasnilo, ki je napačno razlagalo pojasnilo. Po mnenju Komisije se je pojasnilo, ki so ga službe podale v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, uporabljalo za vse sklope, pritožnik pa je predložil ponudbo za štiri druge sklope, ne da bi izpodbijal finančno oceno.

Pripombe pritožnika na odgovor Komisije

Pritožnik je v svojih pripombah k temu mnenju povzel naslednje točke:

Trditve Komisije naj bi dokazovale stanje zmede v zvezi z metodo ocenjevanja. Komisija se je v odgovoru sklicevala na dokumente, ki niso bili predloženi v razpisni dokumentaciji. Če je Komisija nameravala upoštevati pogodbo, ki temelji na pristojbinah, v tem primeru ni upoštevala svojih večkrat citiranih pravil.

Dopis s pojasnili je za Komisijo zavezujoč v skladu s pravili razpisnega postopka. Vendar je bila "pojasnitev", ki jo je podala Komisija, zavajajoča in ni temeljila na navodilih Komisije. Pritožnik je izpodbijal trditev, da je bila metoda cene na enoto opuščena.

Po navedbah pritožnika je Komisija poskušala diskreditirati pritožnika ter škoditi njegovi verodostojnosti in integriteti z omembo, da je bil konzorcij edini od 26 razpisov, ki se je pritožil. Nasprotno, ocenjena sta bila le dva predloga za sklop 1. Očitno je, da zmagovalni konzorcij ne bi imel razloga za pritožbo.

Neukrepanje Komisije je povzročilo naslednjo neposredno in posredno škodo:

(a) Finančna izguba

izguba pogodbe o opravljanju storitev za tri leta;

odškodnina in „premostitveni honorarji“, ki se izplačajo ključnemu osebju, da ostane na krovu, če bi bilo spor mogoče hitro rešiti;

- izguba devetih visoko usposobljenih ključnih nadzornih uslužbencev zaradi uspešnega konzorcija;

- Stroški pravnega svetovanja in veliko časa za odgovor na izjave Komisije.

(b) Nefinančna škoda

Škodovanje ugledu in integriteti pritožnika zaradi skoraj osebnih obtožb Komisije.

Pritožnik je svoje pripombe zaključil s pozivom k hitri sporazumni rešitvi, da bi se izognili dolgotrajnemu pravnemu sporu.

ODLOČBA

1 Kritika Komisije pritožniku, da se je obrnil na varuha človekovih pravic

1.1 Komisija je v svojem mnenju o pritožbi izrazila "močno nestrinjanje z načinom, kako je pritožnik uporabil arbitražni postopek. Zdi se, da je bila pritožba vložena izključno zato, da bi vplivala na službe Komisije med razpisnim postopkom." Evropski varuh človekovih pravic razume, da se ta kritika nanaša na dejstvo, da se je pritožnik pritožil Evropskemu varuhu človekovih pravic pred zaključkom razpisnega postopka.

Varuhinja človekovih pravic meni, da je treba v zvezi s tem vidikom mnenja Komisije podati naslednje pripombe.

1.2 Pravica do pritožbe Evropskemu varuhu človekovih pravic je zagotovljena s Pogodbo ES in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Varuh človekovih pravic meni, da ni primerno, da institucija, proti kateri je vložena pritožba, špekulira o razlogih, zakaj se državljan odloči uveljavljati svojo temeljno pravico do pritožbe.

1.3 Varuh opozarja, da preiskava varuha človekovih pravic nima odložilnega učinka na upravne postopke, prav tako pa ne more razveljaviti odločitve o oddaji naročila. Pritožba varuhu človekovih pravic zato ni postopek, kot ga je predvidelo Sodišče v zadevi Alcatel (6), prek katerega lahko ponudnik v razpisnem postopku zahteva revizijo odločitve javnega naročnika pred sklenitvijo pogodbe. Vendar se lahko ponudnik, ki želi uporabiti izvensodno sredstvo, pritoži varuhu človekovih pravic zaradi nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.

1.4 V zvezi s tem varuh človekovih pravic meni, da je koristno omeniti, da je bil ta primer del ozadja preiskave na lastno pobudo varuha človekovih pravic (OI/2/2002/IJH) o pravnih sredstvih, ki so na voljo ponudnikom v razpisnih postopkih, ki jih organizira Komisija. Preiskava na lastno pobudo, ki še poteka, ne obravnava vsebine te zadeve.

2 Očitek nepravilnosti v razpisnem postopku

2.1 Pritožnik je zatrjeval morebitne nepravilnosti pri vodenju razpisnega postopka. Pritožnik želi biti obveščen, ali je ocena dejansko temeljila na cenah na enoto.

2.2 Komisija je trdila, da je bilo naročilo oddano v skladu z veljavnimi postopkovnimi pravili in da je Svetovalni odbor za javna naročila in pogodbe podal pozitivno mnenje.

2.3 V zvezi s podlago za ocenjevanje Komisija v svojem mnenju navaja, da se pri spremljanju pogodb ocenjevanje vedno izvaja na podlagi cen na svetovni ravni. Varuh zato meni, da je pritožnikova zahteva po obveščenosti izpolnjena.

2.4 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija v svojem odgovoru na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev priznava, da je v svojem odgovoru na pritožnikovo zahtevo po pojasnitvi ponudbe navedla, da metoda globalne cene ne bo uporabljena. Ker je v mnenju Komisije navedeno, da se metoda oblikovanja cen na svetovni ravni vedno uporablja za spremljanje pogodb, se zdi, da je Komisija v odgovor na zahtevo pritožnika za pojasnitev ponudbe predložila napačne informacije in s tem ni spoštovala pravil, ki urejajo razpisni postopek. To je primer nepravilnosti, varuh človekovih pravic pa v nadaljevanju podaja kritično pripombo.

3 Trditve pritožnika

3.1 Prvotna trditev pritožnika je bila, da bi morala Komisija, če je bila finančna ocena opravljena na podlagi skupne cene, prekiniti postopek in preveriti, ali je uporaba te napačne metode ocenjevanja povzročila nepravilno razvrstitev ponudb. V tem primeru bi bilo treba predloge ponovno izračunati na podlagi cen na enoto.

Pritožnik v svojih pripombah na odgovor Komisije na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev vlaga nov odškodninski zahtevek.

3.2 V zvezi s pritožnikovo prvotno trditvijo varuh opozarja, da pritožba varuhu človekovih pravic, kot je navedeno v točki 1.3 zgoraj, nima odložilnega učinka na upravne postopke, prav tako pa varuh človekovih pravic ne more razveljaviti odločitve o oddaji naročila. Varuh človekovih pravic poleg tega ugotavlja, da je bilo na podlagi zadevnega postopka oddaje javnega naročila oddano naročilo, ki se je izteklo 15. junija 2002. Zato varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ni več mogoče ugoditi pritožnikovim zahtevam po začasni prekinitvi in pregledu ocenjevanja.

3.3 V zvezi s pritožnikovim novim odškodninskim zahtevkom varuh ugotavlja, da pritožnik poziva k hitri sporazumni rešitvi primera. Vendar varuh človekovih pravic meni, da v tem primeru ne more doseči sporazumne rešitve, ker je Komisija že zavrnila predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev. Varuh človekovih pravic zato meni, da je primerno, da se primer zaključi s kritično pripombo v zvezi s primerom nepravilnosti, ugotovljenim v odstavku 2.5 zgoraj, in da pritožnik svoj novi odškodninski zahtevek naslovi neposredno na Komisijo. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik seznanjen z možnostjo sprožitve sodnega postopka za uveljavitev svojega zahtevka.

4 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija v svojem odgovoru na njen predlog za sporazumno rešitev priznava, da je bilo v njenem odgovoru na pritožnikovo zahtevo po pojasnitvi razpisa navedeno, da se metoda globalne cene ne bo uporabila. Ker je v mnenju Komisije navedeno, da se metoda oblikovanja cen na svetovni ravni vedno uporablja za spremljanje pogodb, se zdi, da je Komisija v odgovor na zahtevo pritožnika za pojasnitev ponudbe predložila napačne informacije in s tem ni spoštovala pravil, ki urejajo razpisni postopek. To je primer nepravilnosti.

Varuh človekovih pravic iz razlogov, navedenih v točki 3.3 sklepa, meni, da v tem primeru ne more doseči sporazumne rešitve. Glede na to, da kritična pripomba zadeva postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, ni primerno nadalje obravnavati te zadeve. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

Jacob SÖDERMAN

---

(1) "Pri oddaji javnih naročil (…) se vedno izvedejo naslednje operacije: (b) Primerjava ponudb na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, z uporabo cene in drugih vnaprej določenih meril, ki omogočajo opredelitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.“

(2) "Pri primerjavi ponudb se upoštevajo vsi pogodbeni stroški (pristojbine, neposredni ali pavšalni stroški itd.), razen stroškov, ki se povrnejo ob predložitvi dokazila o plačilu."

(3) "Ocena finančne ponudbe se opravi na podlagi cen na enoto/fiksnih stroškov in pristojbin."

(4) Posebno poročilo št. 16/2000 o razpisnih postopkih za naročila storitev v okviru programov Phare in Tacis z odgovori Komisije – UL C 350, 6/12/2000, str. 1–28.

(5) Priloga 1: Standardna razpisna dokumentacija, navodila ponudnikom in člen 1 Splošnih pogojev za naročila storitev, ki jih financira ES, v Prilogi B8 k Praktičnemu vodniku.

(6) Zadeva C-81/98, Alcatel Austria AG proti Bundesministerium für Wissenschaft und Verkehr, 1999, Recueil, str. I-7671; točka 43.