Spoštovani g.

6. avgusta 2001 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z vsebino spletne strani predsedstva Sveta.

Pritožbo sem 19. septembra 2001 posredoval generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije. decembra 2001 sem prejel prevod mnenja Sveta v italijanščino, ki sem vam ga posredoval s pozivom k predložitvi pripomb. Vaše pripombe sem prejel 7. marca 2002.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožba se je nanašala na vsebino spletne strani predsedstva Sveta v drugi polovici leta 2001 (belgijsko predsedstvo). Pritožnik je trdil, da gre za jezikovno diskriminacijo, ker je bilo spomeniško območje na voljo le v štirih jezikih (nizozemščini, angleščini, francoščini in nemščini) in ne v vseh uradnih jezikih Unije. Pritožnik je kot dopolnilni vidik svoje pritožbe poudaril, da je do enakega položaja prišlo v času prejšnjih predsedstev.

Poizvedba

Pritožba je bila posredovana Svetu Evropske unije v mnenje.

Svet je navedel, da so predsedujoča predsedstva izključno odgovorna za informacije na svojih spletnih straneh, ki jih upravljajo. Ta spletišča niso namenjena nadomeščanju instrumentov, ki jih institucije Skupnosti dajejo na voljo državljanom v uradnih jezikih, temveč jih je mogoče obravnavati kot njihovo dopolnilo. Institucija je poudarila tudi večjezično naravo informacij, ki jih generalni sekretariat Sveta zagotavlja na svoji spletni strani. Svet je poudaril, da javni register dokumentov Sveta trenutno vsebuje sklice na več kot 250 000 dokumentov Sveta, pri čemer se vsi uradni jeziki štejejo skupaj. Poleg tega dokumente, ki so pravno veljavni, v vseh uradnih jezikih objavi Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti in so brezplačno na voljo na internetu.

Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Sveta v bistvu vztrajal pri svoji prvotni pritožbi.

V zvezi s statusom predsedstva je pritožnik poudaril, da ga ni mogoče obravnavati kot neodvisno institucijo v odnosu do Sveta, temveč kot organ same institucije. Vse informacije, ki jih objavi predsedstvo Sveta Evropske unije, bi bilo zato treba predložiti Svetu.

V zvezi z vsebino spletne strani Sveta je pritožnik poudaril, da je večina informacij dejansko na voljo v vseh jezikih Pogodbe. Vendar je še vedno nekaj razdelkov, ki so objavljeni le v manj jezikih.

ODLOČBA

1.1 Pritožnik je trdil, da gre za jezikovno diskriminacijo, ker je bila stran belgijskega predsedstva na voljo le v štirih jezikih (nizozemščini, angleščini, francoščini in nemščini) in ne v vseh uradnih jezikih Unije. Pritožnik je kot dopolnilni vidik svoje pritožbe poudaril, da je do enakega položaja prišlo v času prejšnjih predsedstev.

1.2 Svet je navedel, da so predsedujoča predsedstva izključno odgovorna za informacije na svojih spletnih straneh, ki jih upravljajo. Ta spletišča niso namenjena nadomeščanju instrumentov, ki jih institucije Skupnosti dajejo na voljo državljanom v uradnih jezikih, temveč jih je mogoče obravnavati kot njihovo dopolnilo.

1.3 Varuhinja človekovih pravic meni, da bi morale institucije in organi Unije državljanom v čim večji meri zagotavljati informacije v njihovem jeziku. Vendar varuh človekovih pravic ni seznanjen z nobenim pravilom ali načelom, ki bi mu prepovedovalo objavo informacij na svojih spletnih mestih v manj kot polnem številu uradnih jezikov.

1.4 Iz njegovega mnenja je razvidno, da je Svet zavezan večjezični informacijski politiki.

1.5 Na podlagi navedenega se zdi, da Svet Evropske unije ni ravnal nepravilno.

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Svet Evropske unije ni ravnal nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bosta obveščena tudi generalni sekretar in visoki predstavnik Sveta.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN