Spoštovani gospod R.,

februarja 2001 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v imenu Stichting Zevenaar Ondersteunt Mátészalka (ZOM) v zvezi z zavrnitvijo nepovratnih sredstev za projekt partnerstva med mesti s strani GD za izobraževanje in kulturo.

Pritožbo sem 14. marca 2001 posredoval predsedniku Komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 11. maja 2001. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 12. junija 2001.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po navedbah pritožnika so bila pomembna naslednja dejstva:

Občina Zevenaar na Nizozemskem je 29. maja 2000 vložila zahtevek za nepovratna sredstva za projekt partnerstva med mestoma Zevenaar in madžarsko občino Mátészalka. Projekt, ki se je nanašal na izmenjavo študentov, je morala izvesti fundacija ZOM (Zevenaar Ondersteunt Mátészalka, v nadaljnjem besedilu "pritožnik") in je bil načrtovan za 6.–12. september 2000.

Z dopisom z dne 8. septembra 2000, ki je prispel 12. septembra 2000 (tj. zadnji dan projekta), je Komisija obvestila pritožnika, da je bila prošnja za donacijo zavrnjena. Komisija je navedla, da merila, določena za nepovratna sredstva, niso bila izpolnjena, ker ni bilo načrtov za razpravo o določeni evropski temi. Komisija ni imela več sredstev, zato je morala merila uporabljati zelo strogo.

Po navedbah pritožnika je imela resne finančne težave, ker so bila nepovratna sredstva potrebna za kritje nastalih stroškov.

Pritožnik je 5. februarja 2001 pisal varuhu človekovih pravic in trdil, da:

1) Komisija bi morala pritožnika pravočasno obvestiti, da je bila prošnja za nepovratna sredstva zavrnjena, tako da bi bil projekt pobratenja mest lahko odpovedan;

2) načrtovani projekt partnerstva med mesti je izpolnjeval vsa merila, ki jih je določila Komisija, in zato ne bi smel biti zavrnjen za dodelitev nepovratnih sredstev.

Poizvedba

Komisija je v svojem mnenju ugotovila, da je leta 2000 služba, odgovorna za upravljanje programa partnerstva med mesti, prejela približno 3000 zahtevkov za donacije. Vse vloge je bilo treba skrbno preučiti, da bi ocenili njihovo upravičenost in določili znesek nepovratnih sredstev, ki se dodelijo. Ravnanje s tako velikim številom dosjejev z razpoložljivimi človeškimi viri je zahtevalo nekaj časa. Zato so bili prosilci obveščeni pozneje kot običajno.

Do leta 2000 so postopke dodeljevanja nepovratnih sredstev za projekte pobratenja mest urejala merila, ki so bila določena vsako leto po posvetovanju z Evropskim parlamentom in nacionalnimi združenji za pobratenje mest. Ta merila so bila široko razdeljena in poslana tožečim strankam. Merila za finančno pomoč pobratenju mest iz leta 2000 jasno opozarjajo, da „ni nobenega jamstva, da bodo nepovratna sredstva dodeljena za določen ukrep, tudi če izpolnjuje merila za upravičenost. Upravičenost Evropske komisije ne zavezuje k dodelitvi nepovratnih sredstev.“ Komisija je ta dokument priložila mnenju.

V točki 4 („Obdelava vlog“) je navedeno tudi, da „če Evropska komisija sprejme vlogo, bodo vsi zadevni organi pisno obveščeni“. Ker mesto Zevenaar ni prejelo nobenega pisnega obvestila, ni bilo razloga za domnevo, da bodo nepovratna sredstva dodeljena.

Poleg tega sta Zevenaar in Mátészalka prejela subvencijo za sestanek v Mátészalki 23. aprila 2000. Ker je število zahtevkov preseglo zmožnost Komisije, da zagotovi finančno podporo v letu 2000, so imeli prednost projekti, ki med letom še niso prejeli nobenih nepovratnih sredstev.

Za leto 2001 je bil po posvetovanju z nacionalnimi združenji partnerstev med mesti oktobra 2000 uveden nov postopek (razpis za zbiranje predlogov). Več truda je bilo vloženega v to, da se prosilcem zagotovijo najboljše možne informacije. Besedilo razpisa za zbiranje predlogov je bilo objavljeno v Uradnem listu C 320 z dne 9. novembra 2000 in na spletni strani EAC. Za vprašanja v zvezi z aplikacijami sta bila ustvarjena poštni predal in dežurna telefonska številka.

Pritožnik je ugotovil, da preveliko število vlog morda ni razlog za obveščanje vložnikov o zavrnitvi, če je bil projekt že izveden. Pritožnik je večkrat stopil v stik s Komisijo po telefonu, vendar ni bil jasno obveščen o razmerah.

Pritožnik je ugotovil, da "obravnava vlog" (točka 4) v skladu z načeli dobrega upravljanja pomeni, da so o odločitvi obveščeni ne le prosilci, katerih projekt je sprejet, ampak tudi prosilci, katerih projekt je zavrnjen. To je potrebno za ukrepanje, kot je preklic projekta.

Dokument „Nova merila za subvencioniranje projektov partnerstva med mesti s strani Komisije“, ki ga je priložila Komisija, je pritožnik uporabil kot smernico za njegovo uporabo. Ker do takrat ni bila zavrnjena nobena vloga, pritožnik ni imel razlogov za domnevo, da projekt septembra ne bo financiran.

Pritožnik je pozdravil uvedbo novih postopkov, vendar je ugotovil, da s tem ni bil rešen njegov problem, in sicer strošek 20 000 nizozemskih guldnov, zaradi česar je moral pritožnik leta 2001 preklicati svoje dejavnosti.

ODLOČBA

1.1 Pritožnik je trdil, da bi ga morala Komisija pravočasno obvestiti, da je bila njegova prošnja za nepovratna sredstva zavrnjena, tako da bi bil projekt pobratenja mest lahko preklican. Komisija je ugotovila, da je bilo treba veliko število zadev (skupaj 3 000) obravnavati z omejenimi človeškimi viri. S sklicevanjem na točko 4 meril za upravičenost je tudi poudarila, da glede na to, da mesto Zevenaar ni prejelo nobenega pisnega obvestila, ni razloga za domnevo, da bo subvencija dodeljena.

1.2 Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da institucije in organi Skupnosti o zahtevah odločajo v razumnem roku. Ista načela zahtevajo, da je zadevna oseba o odločitvah, ki vplivajo na pravice ali interese fizičnih oseb, pisno obveščena takoj, ko je odločitev sprejeta. Točka 4 "Nova merila, ki se uporabljajo za finančno pomoč Evropske komisije za pobratenje mest 2000" določa, da "če vloga ni sprejeta, Evropska komisija vložnika pisno obvesti o razlogih za zavrnitev".

1.3 V obravnavanem primeru se zdi, da je pritožnik 29. maja 2000 vložil prošnjo za donacijo za svoj projekt partnerstva med mesti. Pritožnik je v prijavnem obrazcu navedel datum projekta od 6. do 12. septembra 2000. Zaradi dobrega upravljanja bi morala Komisija pritožnika obvestiti o svoji odločitvi v razumnem času pred datumom načrtovanega projekta pobratenja mest. Vendar se zdi, da je bil pritožnik obveščen o negativni odločbi Komisije šele 12. septembra 2000, ko je bil projekt že izveden. To je primer nepravilnosti, varuh človekovih pravic pa v nadaljevanju podaja kritično pripombo.

2.1 Pritožnik je trdil, da načrtovani projekt partnerstva med mesti izpolnjuje vsa merila, ki jih je določila Komisija, in zato ne bi smel biti zavrnjen za dodelitev nepovratnih sredstev. Komisija se je sklicevala na merila za finančno pomoč iz leta 2000, v katerih je bilo navedeno, da ni nobenega jamstva za dodelitev nepovratnih sredstev za določen ukrep, tudi če ta izpolnjuje merila za upravičenost. Komisija je tudi poudarila, da so imeli prednost projekti, ki med letom še niso prejeli nepovratnih sredstev, ker je pritožnik že prejel nepovratna sredstva za sestanek 23. aprila 2000 in ker je število zahtevkov preseglo zmožnost Komisije, da zagotovi finančno podporo v letu 2000.

2.2 Varuh ugotavlja, da mora biti v skladu z merili za finančno pomoč (točka I.A.1.) "za upravičenost do pomoči načrtovana izmenjava osredotočena na visokokakovosten program, ki mora vključevati vse udeležence in obravnavati jasno opredeljeno evropsko temo z ustreznimi učnimi in izobraževalnimi viri (.)". V prilogi k merilom za finančno pomoč je v obvestilu navedeno tudi, da „ni nobenega jamstva, da bodo nepovratna sredstva dodeljena za določen ukrep, tudi če izpolnjuje merila za upravičenost. Upravičenost Evropske komisije ne zavezuje k dodelitvi nepovratnih sredstev.“

2.3 V obravnavanem primeru je iz tožbe, ki jo je priložil pritožnik, razvidno, da je zgolj omenil, ne da bi podrobneje opredelil ta vprašanja, "razpravo med udeleženci o Evropski skupnosti" in "razpravo o Nizozemski in Madžarski, o prednostih in slabostih pristopa Madžarske k EU". Sklep Komisije iz njenega dopisa o zavrnitvi z dne 8. septembra 2000, da pritožnikov projekt ni bil v skladu z izbirnimi merili, ker ni obravnaval jasno opredeljene evropske teme, torej ni bil nerazumen.

2.4. Ob upoštevanju diskrecijske pravice Komisije in dejstva, da je bilo v merilih navedeno, da ni bilo nobenega jamstva, da bodo nepovratna sredstva dodeljena, se zavrnitev Komisije in spremna pojasnila ne zdijo nerazumni. Komisija je tako ostala v mejah svoje pravne pristojnosti. Zato v zvezi s tem vidikom zadeve ni bila ugotovljena nobena nepravilnost.

Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic v zvezi s prvim delom te pritožbe je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Glede na to, da se ta vidik zadeve nanaša na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, ni primerno doseči sporazumne rešitve zadeve. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN