Spoštovani gospod L.,
12. julija 1999 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v imenu vaše hčerke Anne-Sophie Leonhardt v zvezi z odločitvijo GD IX (Kadrovske zadeve in administracija) Evropske komisije, da razglasi go. Leonhardt za neupravičeno do študentske zaposlitve med poletnimi počitnicami pri Evropski komisiji, in dejstvom, da Komisija ni odgovorila na vaš telefaks z dne 10. junija 1999.
Pritožbo sem 5. oktobra 1999 posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 3. januarja 2000, jaz pa sem vam ga posredoval skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 7. februarja 2000. Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je trdil, da je prišlo do nepravilnosti, ker je upravičenost do študentskih delovnih mest med poletnimi počitnicami na Komisiji omejena izključno na otroke uslužbencev Komisije. Maja 1999 je pritožnikova hči zaprosila za študentsko službo med poletnimi počitnicami na Komisiji, vendar ni bila upravičena, ker so ta poletna delovna mesta rezervirana za otroke uradnikov Komisije. Pritožnik je zaposlen v Evropskem parlamentu.
Pritožnik je tudi trdil, da ni odgovoril na telefaks, ki ga je 10. junija 1999 poslal GD IX. Pritožnik je v svojem telefaksu zaprosil GD IX, naj razišče način zaposlovanja osebja za poletna delovna mesta pri Komisiji.

Poizvedba

Mnenje Komisije V
svojem mnenju je Komisija povzela naslednje pripombe:

(i) Študentska delovna mesta so bila oglaševana prek notranjih informacijskih kanalov za osebje Evropske komisije.

Res je, da Komisija med poletnimi počitnicami študentska delovna mesta rezervira za otroke uradnikov in uslužbencev Komisije. Komisija je obžalovala, da so tako izključeni otroci zaposlenih v drugih institucijah. Vendar je Komisija menila, da bi bile vse spremembe te prakse nerazumne in v nasprotju z načeloma sorazmernosti in stroškovne učinkovitosti.

Ob upoštevanju omejenega števila delovnih mest (približno 60 julija in 60 avgusta) bi odprtje za celotno osebje institucij Skupnosti povzročilo veliko število prijav in nepotrebno nezadovoljstvo kandidatov.

Dnevnica (1 500 KU) je nižja od pogojev, ki so jih določili bruseljski organi, in se zato ne more šteti za prednost v korist uradnikov in uslužbencev Komisije.

Omejen dostop zmanjšuje stroške in upravno breme, povezano z operacijo. To ne bi veljalo, če bi bil sistem odprt za vse študente Evropske unije.

Komisija na tej stopnji ne namerava spremeniti pravil o upravičenosti za nekaj študentskih delovnih mest v svojih službah. Komisija meni, da se vsaka institucija sama odloči, ali bo študentom ponudila zaposlitev in kako jo bo ponudila. Druga možnost bi bila najverjetneje preprosto opustitev uporabe te vrste storitev.

(ii) V zvezi s telefaksom z dne 10. junija 1999 je Komisija obžalovala, da pritožnik ni prejel uradnega odgovora, ki bi na višji ravni potrjeval negativni odgovor, ki ga je isti dan prejel po telefonu.

Pripombe pritožnika
Pritožnik je vztrajal pri svoji pritožbi. Menil je, da so pojasnila Komisije protislovna. Če je nadomestilo skromno, bi bili edini zainteresirani dijaki, ki živijo na območju Bruslja. V vsakem primeru ne bi bilo treba organizirati velike kampanje za zaposlovanje.

ODLOČBA

1 Neupravičenost do študentske zaposlitve pri Evropski komisiji
1.1 Pritožnik je trdil, da je prišlo do nepravilnosti, ker je upravičenost do študentske zaposlitve med poletnimi počitnicami pri Komisiji rezervirana izključno za otroke zaposlenih pri Komisiji.
1.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da je študentska delovna mesta med poletnimi počitnicami res rezervirala za otroke uradnikov in uslužbencev Komisije. Komisija je obžalovala, da so tako izključeni otroci zaposlenih v drugih institucijah. Vendar je Komisija menila, da bi bile vse spremembe te prakse nerazumne in v nasprotju z načeloma sorazmernosti in stroškovne učinkovitosti.
1.3 Načela dobrega upravnega ravnanja zahtevajo, da Komisija pri svojih dejavnostih spoštuje načelo enakega obravnavanja. Člane javnosti, ki so v enakem položaju, bi bilo treba obravnavati na podoben način. Če pride do različnega obravnavanja, bi morala Komisija zagotoviti, da je to upravičeno z objektivnimi relevantnimi značilnostmi posameznega primera. Če se upravičenost do plačane zaposlitve pri javnem organu pogojuje z družinsko vezjo, je to v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.
1.4 Mnenje Komisije se je sklicevalo na načeli sorazmernosti in stroškovne učinkovitosti. Vendar ta načela ne vplivajo na primer, ki vključuje diskriminatorno prakso javnega organa, ki uporablja javni denar.
1.5 Varuh zato ugotavlja, da dejstvo, da Komisija kot javni organ, ki uporablja javna sredstva, študentska delovna mesta med poletnimi počitnicami rezervira samo za otroke uradnikov in uslužbencev Komisije, pomeni nepravilnost.
2 Domnevno pomanjkanje odgovora
2.1 Pritožnik je trdil, da ni prejel odgovora služb Komisije na njegov telefaks z dne 10. junija 1999.
2.2 Komisija je v svojem mnenju obžalovala dejstvo, da pritožnik ni prejel uradnega odgovora, ki bi na višji ravni potrjeval negativni odgovor, ki ga je isti dan prejel po telefonu.
2.3 Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da korespondenca državljanov z upravo Komisije prejme odgovor v razumnem roku. Vendar je Komisija še isti dan po telefonu odgovorila na pritožnikov telefaks z dne 10. junija 1999 in obžalovala dejstvo, da pritožnik ni prejel uradnega pisnega odgovora. Zato preiskave varuha človekovih pravic niso razkrile nepravilnosti v zvezi s tem vidikom primera.
3 Zaključek
Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Načela dobrega upravnega ravnanja zahtevajo, da Komisija pri svojih dejavnostih spoštuje načelo enakega obravnavanja. Člane javnosti, ki so v enakem položaju, bi bilo treba obravnavati na podoben način. Če pride do različnega obravnavanja, bi morala Komisija zagotoviti, da je to upravičeno z objektivnimi relevantnimi značilnostmi posameznega primera. Če se upravičenost do plačane zaposlitve pri javnem organu pogojuje z družinsko vezjo, je to v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.

Mnenje Komisije se je sklicevalo na načeli sorazmernosti in stroškovne učinkovitosti. Vendar ta načela ne vplivajo na primer, ki vključuje diskriminatorno prakso javnega organa, ki uporablja javni denar.

Varuh človekovih pravic zato ugotavlja, da dejstvo, da Komisija kot javni organ, ki uporablja javna sredstva, študentska delovna mesta med poletnimi počitnicami rezervira samo za otroke uradnikov in uslužbencev Komisije, pomeni nepravilnost.

Glede na to, da se je pritožba v preteklosti nanašala na posamezen primer, ni primerno doseči sporazumne rešitve zadeve. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.
O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.
S spoštovanjem,
Jacob SÖDERMAN